Joyful Noise Recordings, 2019

Tokrat se bomo Tolpi bumov posvečamo šestemu albumu ameriške zasedbe WHY?. Album AOKOHIO, sestavljen iz šestih tematskih poglavij, je letošnje poletje pravzaprav vsakotedensko izhajal. Zadnje poglavje in z njim tudi fizična izdaja albuma, pripravljena v sodelovanju z založbo Joyful Noise Recordings, sta luč sveta uzrla 9. avgusta. Pomembno dejstvo, ki ga na tej točki moramo izpostaviti, je, da je AOKOHIO v svojem bistvu pravzaprav video album. Vsako poglavje, ki traja nekje med tri in sedem minut, je izšlo pospremljeno s posebej zanj ustvarjenim kratkim filmom. Ti kratki filmi so sestavljeni iz mešanice uprizorjenih scen in avtentičnih posnetkov iz življenja tekstopisca, vokalista in producenta, torej splošne gonilne sile zasedbe WHY? - Jonathana Avrama Yonija Wolfa. Funkcija teh filmov je primarno v vizualni spremljavi posameznih komadov oziroma posameznih poglavij. Scene se v začetku še večinoma navezujejo na besedila, z novimi poglavji pa nato vstopa čedalje več ekskurzov v abstraktnejše vizualne pripovedi. Idejo za video album je Wolf razvil v sodelovanju z režiserjema Milesom Jorisom-Peyrafittom in Jamesom Siewertom, ki sta seveda tudi primarno zaslužna za vizualno plat albuma.

Zasedba WHY? je nastala leta 2005 kot eden izmed projektov Yonija Wolfa. Kontekstualno jo morda najlažje uvrstimo v indie glasbene vode, predvsem na podlagi uporabljenih kompozicijskih tehnik. Navkljub temu, da se Wolf spogleduje s hiphopom, to deluje predvsem kot še en način interpretacije besedil poleg petja in spoken-worda. Kljub temu pa nam to, da bi izraz zasedbe lahko umestili v referenčni okvir indie glasbe, pravzaprav ne pove veliko o samem konceptu njene glasbe. Slednji temelji predvsem na samoironičnih, včasih tudi hiper realističnih besedilih. Tej plati glasbe zasedbe WHY? se bomo povsem posvetili prav kmalu, še pred tem pa se bomo na kratko dotaknili teorije zarote o vzroku relativne obskurnosti zasedbe. Vrnimo se za trenutek v leto 2012, v čas, ko je spletni portal Pitchfork kraljeval svetu glasbene kritike. Po izjemnem kritičnem uspehu, ki sta ga bila deležna albuma Elephant Eyelash in Alopecia, je zasedba WHY? padla v nemilost spletnega giganta med glasbenimi mediji. Album Mumps Etc. je bil s strani portala označen kot pretežno neposlušljiv. Precej ironično, glede na to, da se Wolf na celotni plošči ukvarja s tem, kako je z odločitvijo postati glasbenik morda izbral napačno karierno odločitev. Omenjena recenzija albuma Mumps Etc. naj bi sicer z enim mahom zasedbo WHY? preprosto utopila. Čeprav je takšna teorija morda pretirana, pa je očitno, da je Mumps Etc. nakazal spremembo v kreativnem procesu zasedbe.

Wolf je v kontekstu produkcije že vse od začetkov spajal različne glasbene vplive in jih povezoval z eksperimentalno manipulacijo zvoka v studiu. Sam se opiše kot ne super izdelan glasbenik, s čimer cilja predvsem na to, da ni bil deležen formalne glasbene izobrazbe, doda pa, da studio uporablja kot instrument in da se vselej obkroža z izvrstnimi glasbeniki. Album AOKOHIO pa bi kontekstualno lahko razumeli tudi v dobesedno poetičnem smislu. Čeprav Wolf, ko govori o svoji glasbi, zavzame relativno skromno pozicijo, njegova besedila vsekakor pričajo o izrazito močnem ustvarjalcu. So namreč metrično izdelana in kompleksna, prepredena z različnimi metaforami in simboli ter nabita z dvoumnostjo. Kar je v omenjeni recenziji portala Pitchfork ostalo skrito, je bila predvsem takratna sprememba v temah Yonijevih tekstov. Če denimo primerjamo produkcijsko plat komada The Crippled Physician, ki ga je slišati na najnovejši plošči, s komadoma The Vowels pt. 2 z Alopecie ali Paper Hearts z Mumpsa, hitro slišimo podoben pristop k produkciji beatov. Kar razlikuje vse tri plošče, so predvsem tematike Yonijevih tekstov. Ob tem je treba izpostaviti, da besedila na celotni diskografiji zasedbe WHY? delujejo skoraj kot resničnosti šov in da vsaj na zgodnjih albumih pogosto zavzemajo moralno vprašljive pozicije. Primer tega je bil denimo komad Simeon's Dillema z albuma Alopecia, v katerem Yoni s perspektive zalezovalca piše ljubezensko pesem. Vendar se na albumu AOKOHIO Yoni ne podaja več na tako drzne ekskurze v pripovedovanju. Še vedno secira svoje življenje, kar kljub intenzivni rabi metafor izpade v veliki meri biografsko. Celoten tok albuma je počasnejši, komadi se odvijajo v nižjih tempih in tudi vokali se občasno znajdejo potisnjeni precej v ozadje, bolj, kot bi pri WHY? morda pričakovali.

Ne glede na pretekle in sedanje kritike pa je morda najbolj pomembno WHY? razumeti kot točno to, kar so vedno bili. Pretežno nišna, skoraj kultna DIY indie zasedba, ki je z unikatnim zvokom kot puščica zadela srca številnih poslušalcev. Njen instrumentalni izraz je od zgodnjih dni ostal pretežno isti, besedila pa so s časom zrasla v mnogo bolj specifično osebna, zaradi česar se morda poslušalci danes v njih težje najdejo kot v zgodnjih letih delovanja zasedbe. Sicer pa to ni nujno slabo. Pokaže nam, kako se lahko s perspektivo umetnika povsem spremeni tudi svet, ki ga ustvarja. Pred desetimi leti se je Yoni v besedilih osredotočal predvsem na seks in smrt, dve temi po godu izgubljenim milenijcem. Na AOKOHIO pa se ukvarja zgolj še z življenjem ...