ZVOČNA RAZGLEDNICA: NINA ZAJC

(Pretežno)zvočna razglednica

[ Pozor, superlativi. ]

[ Za uvodno spremljavo: ]

The (English) Beat – Mirror in the Bathroom

Čau,

tok je nenavadno, skor awkward napisat zdravo, živjo, oj, čau, jou na začetku teksta za RŠ. Navadno sem na razglednico, ki sem jo na vsake kvatre poslala (in jo še kdaj pošljem komu), itak tradicionalno napisala prejmi(te) lepe/vetrovne/mokre .. pozdrave iz/z.

Aprila sem se ravno preselila, kar je v trenutni situaciji izpadlo precej pragmatično, ker je služba zdej praktično pr sused, sam pa v bližini manjkajo kake včasih dost nujne zadeve, tako da, kadar grem zdej na banko ali pa pošto, pravzaprav potujem (nov star bajk je še v delu; beri: že stoletje predolgo), medtem pa se še zmeri mal privajam na novo okolje in zaenkrat k sreči še hodim v službo. Tam, kokr lahko, poslušam kake pretekle RŠ oddaje al pa kako novo musko, ki jo Bandcamp na telefonu (sploh zdej) neprestano oznanja. Ko pridem »domov«, mal premečem RŠ spletno stran in navadno zvečer prisluhnem Tolpi in kaki večerni RŠ oddaji, predvsem čez vikend in kdaj tut v službi pa ujamem še dost muske iz glasbenih oprem. Tako da, če ste v zadnjem času na RŠ-u sfalili naslednje, toplo, skor vroče priporočam eno Tolpo in tri pesmice iz oprem (mogla sem se mal omejit, jbg; sicer še zdaleč ne dovolj, kot boste vidli v nadaljevanju), vse od glasbenikov, ki jih prej nisem poznala (se posipam s pepelom), in so me kr mal začarali.

Dobr poslušite zadn komad Machete, res hud, hud tekst, fenomenalna plošča overall:

Bambara – Stray

Iz oprem, kolker sem jih ujela, so se pa najbolj zataknile telele pesmice:

Skydeck – Live Bait

Public Memory – Ringleader

James Blake – The Wilhelm Scream

Sem razmišljala, če bi priporočila kak film. Pa evo. Če si ga še niste ogledali, priporočam Soul Kitchen (ne govori o Doorsih, brez skrbi), odpilen film Fatiha Akina, nemškega režiserja s turškim zaledjem; mnogi ga najbrž poznate po odmevnem Gegen die Wand (tut huda muska, ampak precej bolj resen film). V Soul Kitchen boste slišali res, res fajn miks grškega, nemškega, mal elektronike, soula, bluesa, jazza, funka ... ma, ni da ni (dobr, metala ni). Seznam vseh pesmic najdete tukile >>, ampak kr poglejte film, tut kuhajo notr, fajn za tale cajt.

Za pokušino pesmica, v spremljavi katere se film otvori:

Kool & The Gang – Rated X

Pa še tri, ki sledijo v nadaljevanju filma, da dobite mal filing:

Jan Delay – Disko

Shantel – Manolis O Hasiklis

Louis Armstrong – Creator Has a Master Plan

[ Mimogredno dopolnilo na zgornji filmski odsek, malo manj zvočno obarvano, pardon my occupation. Zdle trenutno, kadar uspem, končno gledam Sopranove, da vidim, v čem je fuss, ker sem pomojem v tistih sopranovskih cajtih gledala bolj Frasierja, Doc Martina, Dario pa Six Feet Under (v tej je tut ful hude muske), sicer pa (nekaterim morebitnim bralcem še enkrat ali več) priporočam nemško-avstrijsko-romunski film Toni Erdmann, enega najboljših filmov v zadnjih letih zame, in pa tut v zadnjih letih meni najljubši seriji, fenomenalno britansko Fleabag (sploh druga sezona iz lanskega leta) in novozelandsko Top of the Lake (ki jo je režirala Jane Campion, režirala tut film Klavir). Omenjeno troje skor srčno polagam na srca, temeljno branje bi rekli šolniki. Če bi pa kdo rajš kej skandinavskega, s politiko inspiriranim priporočam dansko serijo Borgen, vsem kriminalno navdušenim pa tut dansko Forbrydelsen. Noro dobre stvari. Priporočam, priporočam. Aja, skor bi pozabila; prosim vas, če se boste česa lotili, ne se dajat s tistimi prikolcami in opisi filmov in serij, to je izguba časa, sam na polno se podajte v neznano. ]

Včasih, ko je u lajfu vsega mal preveč (kokr zgoraj in spodaj), se zadnje čase odklopim in prklopim na:

- poljske ARRM:

- tole zadevšno iz Makedonije:

- britanske 65daysofstatic (komi zdej, ko kopiram link, vidim, da piše »Safe Passage – Spring2020AntiPandemicAnxietySlowMotionLoopedVersion«), sumljivo podobno predhodniku iz Makedonije, pa mau te mede, če maš dost na glas:

Belgijska zasedba Amenra je bržkone eden mojih najljubših težkokategornih bendov, njihova najljubša plošča pa nedvomno Mass III izpred, uh, petnajstih let:

Dva člana zasedbe imata tut svoja dokaj sproščujoča projekta, ki sodita v zgornji sklop za odklop, in sicer vokalist pod kratico CHVE:

in kitarist z nazivom Syndrome:

Še en najljubši metal album, ki ga priporočam v poslušanje, pa je Guido poljske zasedbe Furia. Beseda teče o in je tudi bila v živo posneta v rudniku Guido na Poljskem. Srečni in veseli:

Skorajda nezlomljivo pripadnost že iz otroštva gojim do grungea in velikega števila glasbenikov iz Velike Britanije, zadnja leta pa še do velikih glasbenikov s Poljske. Bratranec me je že v vrtcu navdušil nad veliko Björk, njegovo zripano kaseto albuma Post sem prebirala kot sveto knjigo in po drugi strani kot pravljico. Še danes je ena mojih najljubših plošč. Björk je s Headphones res rešla moj lajf. Z njo vštric postavljam še eno najljubšo veliko teto, Polly Jean, ki jo je verjetno serviral MTV s tistim hitom Down by the Water, ampak v kasnejših, raziskovalnih letih so se vame zapisale njene plošče (v celoti) White Chalk, Stories from the City, Stories from the Sea in Let England Shake. Poleg njiju sem že kot otrok oboževala Kate Bush, Sade in Tori Amos, danes pa najbrž še volkulji, Anno Von Hausswolff in Chelseo Wolfe.

 Björk – Headphones

PJ Harvey – The Mountain

Tori Amos – Professional Widow

Pred in v najstniškem obdobju (in tut še dans) sem bla sucker za INXS, Pet Shop Boys, Duran Duran in njihov popiš saksofon, Tears for Fears, Bryana Ferryja, Roxy Music, The Doors, Jimija, QOTSA ...

Pet Shop Boys – West End Girls

Tears For Fears – Pale Shelter

Roxy Music – Same Old Scene

MTV in Val 202 sta v svojih zadnjih izdihljajih življenja precej vplivala name (v Velenju RŠ ni lovil). V vsakem danem trenutku so moji najljubši, ki so do mene prišli večinoma z omenjenih dveh kanalov, še vedno Archive, David Bowie, Depeche Mode, Massive Attack, New Order, Pink Floyd, Slowdive, Talk Talk, Underworld in tako naprej – velikobritanska glasbena invazija me je nenačrtovano povsem prevzela. Itak večino poznate, tako da bi izpostavila samo nekaj mogoče manj znanih pesmic, sicer pa naj vam ob priliki v ušesa sedejo njihove diskografije.

David Bowie – Outside

Skladba Controlling Crowds z istoimenske plošče trip hop elektronskega kolektiva Archive, ki jo, sploh v trenutnem vzdušju, vroče priporočam v poslušanje v celoti:

Archive – Controlling Crowds

Slowdive – Souvlaki Space Station

Ful fajn plate, od sint popa do začetkov post-rocka + ful dobre naslovnice albumov:

Talk Talk – John Cope

Karl Hyde, polovica britanskega elektronskega dua Underworld, je pred leti izdal svojo edino solo ploščo Edgeland. Ena boljših pesmic z albuma nosi krasen naslov The Night Slips Us Smiling Underneath Its Dress:

Karl Hyde – The Night Slips Us Smiling Underneath Its Dress

Underworld mata dbest diskografijo, ki je pri nas z izjemo komadov iz filma Trainspotting precej neznana, vsi ste pa že kdaj slišali njun Born Slippy hitič. Ena live izvedba skladbe If Rah z zadnje »standardne« studijske plate dua, Barbara Barbara, We Face a Shining Future, preden sta se lani podala v avdio-vizualne Drift Series. 

Underworld – If Rah (Live)

Preden skočim k še enemu live posnetku, naštepam še par plošč oziroma bendov, nad katerimi se navdušujem zadnjih nekaj let in mesecev:

Na Youtubu (ki ga sicer zelo malo uporabljam) me je pred par mesci med pisanjem ene Tolpe ob treh zjutri presenetil zelo prijeten posnetek koncerta meni do takrat neznanega glasbenika (še se posipam s pepelom); na predlog sem kliknila čisto po naključju oziroma iz firbca. Res fajn koncertič za prihajajoče (če) toplejše dni, lahen vetrič pa tole za spremljavo:

Connan Mockasin live @ Sundae Sessions

Spustila sem vse Slovence in ful Neslovencev, pozabila tut kaj, ziher. Težko se je blo odločit. Upam, da ste kar se da okej in da bo kmal kaka ilegalna kava, čaj, pivo, vino .. Ajdi

Nina

V Ljubljani, 15. aprila 2020