Jadran potem

Pred letom 1954 so jadranska obalna mesta povezovali ozki odseki makadamskih cest. Dostop je bil na večjem delu onemogočen z gorsko pregrado, neprekinjena pot s severa na jug ni bila mogoča. Cesto, ki bi povezala med seboj pozabljene obalne kraje Jugoslavije, so načrtovali v viziji občutenja pripadnosti in povezovanja. Ob začetku načrtovanja Jadranske magistrale so bili ključni tisti objekti, ki bodo dopolnjevali užitek ob vožnji. Nastajale so točke razglednice, počivališča, restavracije, moteli in kampi. Snovalci so poudarjali pomen estetike in pogledov na krajino, kar je bilo popolnoma drugače od prizemljene inžinerske pragmatičnosti. Zagovarjali so idejo, da naj poleg prometnih principov pot upošteva zajeme širokih panoram, v katerih bo pogled na morje vedno prisoten. Cestni pasovi naj bodo prostorska umetnost, ki ob vsakem zavoju ponuja vizualno in čutno izkušnjo.



Film ceste želimo predlagati kot enega od žanrov Jugofuturizma. Iti s kamero na pot je izkušnja zemlje, po kateri tečejo od vročine razbeljeni asfaltni kilometri. Namen vožnje je potovanje, prevožene ure kažejo drugačno obliko krajine, ki jo narekujejo valovanja gibanja v spreminjajoči se hitrosti. Tišina izven sezonskih dni nam je dala prostor za premislek, kakšne zgodbe pripovedujejo ceste Balkana ter kakšne nove povezave lahko vzpostavijo. Bo prihodnja gradnja pozabila jadranske utopije iz načrtov preteklosti? 



Prvi iz serije jugofuturističnih filmov, pod okriljem Radia Študent in Maske.

Premierno v ponedeljek, 13.3.2023, ob 20. uri.




Režija: 

Valerija Intihar

Markus Michael Röder

Nina Pernat

Besedilo: Valerija Intihar

Glas: Jelena Milohanić

Zvok: Markus Michael Roeder & Nina Pernat

Glasba: The BV’s & The New Balkan Wife

Naslovnica: Lucija Klauž



Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.