Destilat tiskovke

Destilat tiskovke

Oddaja
16. 2. 2020 - 20.00

V današnji otvoritveni oddaji se bomo posvetili že tradicionalni novinarski konferenci v tednu pred kulturnim praznikom, ki jo je organiziralo društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija. Društvo Asociacija vzpostavlja higienske standarde trajnostnih pogojev za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture. Nevladnim organizacijam in posameznikom nudi zagovorniško pomoč in servis, hkrati pa je spremljevalka mehanizmov izvajanja kulturnih politik, ki jih pregleduje in podaja predloge za izboljšavo.

2020 – leto preboja ali nadaljevanje stagnacije za nevladno kulturo?
 / 12. 6. 2019

V arhivu spletne strani Asociacije je tako nabrana pregledna kopica strateških dokumentov, zakonov, uredb, pravilnikov ter razpisov, pozivov in natečajev, obdelanih z njihovimi konstruktivnimi komentarji in predlogi. V sferi kulturnikov, ki naj bi svojo kreativno energijo namenjali ustvarjanju, dejansko pa jo porabljajo za razumevanje birokratskih aparatov, je takšna baza prispevkov tako rekoč nepogrešljiva. Strukturirana je razumljivo ter jedrnato, z vključenimi povezavami do originalnih mest povzemanja. Vsebuje obrazložene računovodske zahteve, davčne posle, socialne pravice delujočih v kulturnem sektorju in nove ureditve na področju kulturne politike. Do določene mere debirokratizira umetnike in kulturnike in se zavzema predvsem za trajnostne strukturne rešitve oziroma opozarja na pomanjkanje le-teh, kot bomo še velikokrat slišali v poznejših izjavah.

ali razočaranje nad Vlado Republike Slovenije
 / 30. 9. 2019

Novinarsko konferenco 3. februarja sta vodila Uroš Veber, podpredsednik društva Asociacija, in Tadej Meserko, strokovni vodja društva. Slednji je predstavil rezultate analize prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki se jih bomo lotili kasneje, Veber pa je posredoval oceno delovanja Ministrstva za kulturo v času odhajajoče vlade oziroma sprememb na področju kulturne politike v letih 2018 do 2020. Poslušajmo izjavo o opaženih pozitivnih spremembah.

Izjava

Izboljšanje javnega dialoga o Nacionalnem programu za kulturo, krajše NPK, se je dogajalo predvsem v obliki delavnic. Hvalevredni sposobnosti Asociacije za najdevanje majhnih pozitivnih premikov nakljub, je Veber sklop kritičnih opažanj delovanja Ministrstva za kulturo pričel prav z neobstojem NPK-ja in preohlapnimi ter presplošnimi, če ne že kar neobstoječimi zavzemanji zanj.

Po čem si bomo zapomnili mandat SD na čelu ministrstva za kulturo v vladi in koaliciji Marjana Šarca?
 / 5. 2. 2020

Izjava

Veber je komentiral še delo vladajočih struktur, ki so ujete v limbo konstantnih menjav že od leta 2018 dalje.

Izjava

Dialog, izboljšava dialoga in gojenje njegove kulture so torej glavni povod za spremembe in izboljšave. Kar nadomesti dialog v birokratski komunikaciji, v sebi največkrat nosi načine delovanja, ki jih udeleženci z obeh strani občutijo kot nasilne. Meserko je z vidika izboljšave dialoga naslovil obrambno držo Ministrstva za kulturo glede predlogov Asociacije za izboljšave.

Izjava

Debirokratizacija komunikacije bo tako potrebna za nadaljevanje dialoga med ministrstvom in pobudniki s strani izvajalcev vsebin. Veber jo je specifično naslovil preko neizvedene reforme razpisnih mehanizmov, ki so tudi najpogostejša stična točka obeh strani.

Izjava

In leta 2020 je morda res že skrajni čas za smiselno digitalizacijo razpisnih postopkov. Kar pa ne pomeni le prepisa prijav v isti obliki v digitalni zapis oziroma “digitalizacijo zaradi digitalizacije same”, kot se je izrazil Veber, temveč razmislek, kaj bi digitalizacija pravzaprav sploh lahko doprinesla k razpisnim mehanizmom, kar bi, kot že rečeno, razbremenilo obe strani, vključeni v postopke. Asociacija v aspektu teme razpisnih mehanizmov poziva tudi k njihovi širši evalvaciji, ki še kar ni bila izvedena in bi verjetno razkrila marsikatero sistemsko šepanje. Izpostavljen je bil tudi predlog delavnic izpolnjevanja razpisov.

 

V drugem delu oddaje se bomo posvetili še analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, predstavljeni na novinarski konferenci društva Asociacija. Rezultati niso presenetljivi, niti nepričakovani, so pa končno tudi uradno zabeleženi. Poslušajmo povzetek enega izmed zaskrbljujočih rezultatov analize, ki ga je predal Meserko.

Izjava

Analizo so izoblikovali na podlagi mesec dni trajajoče ankete, ki je statistiko oblikovala v sodelovanju s 43 poklicnimi nevladnimi organizacijami s področja kulture iz cele Slovenije. Raziskava je informacije pridobila tudi iz dveh posvetov, izvedenih v Ljubljani v letih 2019 in 2020. Rezultati ankete so skupaj s pridobljenimi podatki o praznih prostorih in tistih, oddanih v brezplačen ali neprofiten najem lokalnih in državnih oblasti, kot tudi z analizo zakonov, ki zadevajo obravnavano problematiko, obširno predstavljeni in komentirani v obliki PDF dokumenta, ki si ga lahko prenesete s spletne strani Asociacije.

Povod za izdelavo takšne analize so bili nedavni prostorski pretresi več organizacij, ki izvajajo kulturno dejavnost. Izpostavljeni primeri so bili prodaja stavbe na Kersnikovi 4, prekinitve pogodb uporabnikom Tobačne zaradi nemogočih pogojev novega lastnika, izpraznitev prostorov kulturne produkcije na Parmovi ulici, problematika Roga ter nenazadnje tudi brezdomstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, napovedana selitev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank ter namere o izselitvi študentov iz Baragovega semenišča, ki je trenutno dom študentom Akademskega kolegija.

... in festival Orodja za boljše bivanje
 / 29. 11. 2019

Kot problematični se izkažejo tako zasebni lastniki kot tudi občinsko in državno lastninjenje omenjenih nepremičnin, saj se ne eni ne drugi ne obnašajo odgovorno do družbeno koristnih vsebin v javnem interesu ter v svojem delovanju namenjajo prednost profitni logiki. Čeprav so omenjeni tudi primeri pozitivnega sodelovanja tako z občino kot tudi z zasebniki v nekaterih mestih, je treba poudariti, da so se vsi predhodno našteti problemi prostorskih eliminacij zgodili v Ljubljani.

Sicer s kulturo zapolnjena prestolnica, ki v svojih prostorih gosti mnoge kulturne dejavnosti in se s tem rada tudi pohvali, je v dodeljevanju prostorov odvisna od naključnosti investicij zasebnih investitorjev, ki jim večinoma neprofitne kulturne dejavnosti pač niso v interesu. Pomanjkanje želje MOL po konkretnih strategijah, potrebnih za reševanje takšne problematike, je razvidno iz ohlapno opredeljenih strateških ciljev ter sporadičnih reševanj posameznih primerov, pri katerih so lahko odločitve povezane s političnim kontekstom prosilcev ali pa pač dobrim ali slabim dnevom odločevalcev, vsekakor pa je takšen pristop netransparenten. Širši kontekst stavbne problematike, kot tudi zakonodajnih možnosti, sta naslovila Meserko in Veber, v drugem delu sledeče izjave pa komentirata izpraznitev prostorov na Kersnikovi 4. 

MOL in ŠOU z dražbo v prodajo prostorov
 / 29. 8. 2019

Izjava

Prav Kersnikova 4 je sodila v enega od tipov uporabe prostorov, ki so jih anketiranci navajali kot pozitivne. Gre namreč za delitev prostora z organizacijami s sorodnega področja; podobna primera v Ljubljani sta še Trg prekomorskih brigad v Šiški in Metelkova. Kot primere pozitivne prakse so anketiranci navedli še upravljanje celotne zgradbe (to sta primera Španskih borcev ali Vodnikove domačije) in pa produkcijska sodelovanja, kot se kažejo v praksi med Zavodom CONA in Botaničnim vrtom v Ljubljani, Masko in Novo pošto ter Bunkerjem in Staro mestno elektrarno. Zaskrbljujoč podatek, ki je posledica neurejene strukturne zaščite kulturnih vsebin in njihovih prostorov, pa so pogoste selitve. V takšnih primerih se dogaja normalizacija rabe pojma “začasna raba” brez zavedanja odgovornosti ali pa vsaj obveznih zavezujočih pogojev, ki jih takšna ponudba prinese, ko se obdobje začasne rabe izteče.

Phoenix - Fabelwesen
Kar je bilo mišljeno kot sedmina, je postalo poklon vstajenju. Mitične razsežnosti Cirkulacije2.
 / 10. 2. 2020

Izjava

Že res, da je Cirkulacija2 od občine dobila ponudbo nadomestnih prostorov v podhodu Ajdovščina, kar je pozitivno dejanje s strani mestnih oblasti (čeprav se pojavi vprašanje, zakaj takšnega privilegija nista bila deležna Kreativni center Poligon ali ustvarjalni kolektiv Tobiro). Da pa gre ponovno le za začasno rabo, lahko sklepamo iz dokumentov, objavljenih 11. februarja na spletnih straneh Oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL pod imenom Namera o sklenitvi neposredne pogodbe, katerih predmet oddaje sta še dva poslovna prostora v podhodu Ajdovščina, ki kot čas oddaje v najem navajata: “za določen čas (do začetka gradbenih del – projekt MINIPLEKS oz. največ do 31.12.2021)”. Natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina se je namreč odprl konec decembra lani, rok za prijavo pa se izteče 5. marca 2020.

Strukturne rešitve za reševanje prostorske problematike, ki jih nenehno zahteva Asociacija, pa se lahko zgodijo le na osnovi urejenega pregleda nad lastnimi prostori. Racionalna domneva bi namreč bila, da se dober upravljalec zaveda tako obstoja kot tudi stanja, v kakršnem so prostori. V sklopu analize o prostorih poklicnih NVO v kulturi je Asociacija na 11 mestnih občin, kot tudi na Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za javno upravo, naslovila zahtevo za vpogled v podatke javnega značaja, torej seznam praznih prostorov, ki jih imajo naslovniki v lasti. Prejete odzive je povzel Meserko.

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.