Nasilje je v vzponu, o tem v zadnjih letih sporadično poročajo iz malodane vsake naši podobni države sveta. Današnji politični in osebni komentar je posvečen dogajanju v zakotnih ljubljanskih ulicah, ki jih povorka ponosa ne prehodi. Že na dan parade so zaokrožile zgodbe o zasedah, ki so pričakovale prihod kvir oseb na zbirališče povorke, o zmerljivkah, puljenju zastav in fizičnih obračunih. Nasilje malih ulic je v vzponu, ne zgolj na dan parade, v vzponu je tudi v nedosegljivih mehurčkih spleta – tam, kamor nas iskanje redko zanese in kjer nasilje ni direktno, a kjer brbotajo nevarne ideje.

Ko kvirovske nevladne organizacije v javnih izjavah neslišano opozarjajo na nasilje, ki se vrši nad nami – kvir osebami –, se večinoma obračajo na tako imenovane pristojne institucije – vladne stranke, varnostne službe, policijo. In res je, nad pasivnostjo velikih vodij naše države in neukrepanjem represivnih aparatov ob opazovanju nasilja sredi belega dne, smo lahko upravičeno zaskrbljene. In čeprav so se post festum, po obsodbah z vseh strani, začeli piarovsko odzivati, nas to ne sme zavesti.

Izkustveno nam je jasno, da je SDS ob nastopu svojega mandata dokaj hitro in brezsramno kadrovala pri organih nadzora. Ne verjamemo, da v policiji ni več neonacistov ali politično motiviranega krila ter da nas zakoni in predpisi o delovanju policije resnično varujejo. Iz janševladne preteklosti imamo nekatere dokaze in opozorila, da se policijski kadri kljub varovalkam lahko hitro zamenjajo na način, ki potisne tepežno palico in solzivec v roke najbolj voljnih za njihovo zlorabo. Hkrati smo bili na paradi priča nepričakovani pasivnosti policistov in najetih varnostnikov, ki naj bi varovali povorko. Zakaj se policisti niso ostreje odzvali na najstniške fantke, ki so v povorko metali jajca in pločevinke, ostaja odprto vprašanje za Ministrstvo za notranje zadeve. Medtem ko se nekateri sprašujemo, kako smo bili lahko v povorki in kasneje na Kongresnem trgu – kljub tako močni policijski prisotnosti – deležni toliko nasilja, metanja predmetov, provokacij in tatvin, so drugi možem v modrem hvaležni.

Zala bi se še enkrat zahvalila hrabrim policistom

Prah, ki ga omenja vzhajajoča zvezda Slovenske demokratske mladine oziroma SDM, drage poslušalke, so bile bleščice. Iz posnetkov, ki so jih člani SDM objavili na socialna omrežja, je razvidno, da so bili poleg bleščic deležni tudi sredincev, zaradi česar so udeleženke parade obtožili nasilja. Honey, she’s delusional. Zakaj je torej vsaj deset policistov, ki so bili plačani, da varujejo povorko s svojimi telesi, kot je bilo rečeno, hrabro branilo slovarsko definicijo provokatorjev, ki niso imeli niti prijavljenega protishoda? Zakaj niso bili provokatorji pozvani, naj se vsaj umaknejo na večjo razdaljo? Zakaj niso bili popisani? Zakaj se je enemu izmed policistov zdelo upravičeno, da grobo zgrabi in odrine udeleženko parade, ki je želela njihov plakat olepšati z bleščicami?

Da smo se zaradi policijske prisotnosti na momente počutili še bolj nelagodno, je očitno tudi iz pričevanj, ki smo jih zbrali o dogodkih na paradi in po njej. Več udeležencev parade je potrdilo, da je eden izmed policistov enostavno ignoriral skupino najstnikov, ki je v povorko metala pločevinke. Izpostavili so tudi, da so najeti varnostniki večkrat nadlegovali udeleženke povorke, predvsem anarhistično sekcijo, razdirali njihov krog, jih ustavljali na poti in poskušali zapleniti legalne protestniške materiale.

Naci pretepa najstnici

To je bil zvočni izsek iz posnetka, nastalega na dan parade na Bavarskem dvoru. V njem je mlad obritoglavi fant v družbi prijateljev težil dvema najstnicama in poskušal eni izmed njiju ukrasti mavrično zastavo. Ker se je upirala, jo je udaril v obraz. Druga žrtev, nazi-punching legenda, ga je v silobranu po udarcu prijateljice odrinila in brcnila, nakar je mali Darko izvlekel teleskopko in z njo zamahnil po njej ter ji grozil, da jo bo s palico dokončno prefukal. Posnetek so objavili njegovi prijatelji, ki so dogajanje opazovali in obritoglavca spodbujali v agresiji proti najstnicama. Mimoidoči se v dogajanje niso vmešali. Iz posnetka ni razvidno, kako se je dogodek zaključil.

To ni bil edini primer fizičnega nasilja, ki se je zgodil v soboto. Prejeli smo pričevanja, da se je zgodil vsaj še en fizični napad v bližini Kongresnega trga ter en primer spolnega nasilja, katerega podrobnosti ne smemo razkrivati. Eden izmed udeležencev je poročal tudi o tem, da ga je neznanec na Čopovi ulici porinil na tla, ga ozmerjal s pederčino in spizdil stran. Dva udeleženca parade sta dejala, da so ju ponoči zasledovali, enega z motorjem v bližini Metelkove in drugega s kolesi po Trubarjevi cesti. Njuni zgodbi sta si srhljivo podobni: neznanci so vozili okrog njiju, ju zmerjali ter grozili, da ju bodo povozili.

Ljubljana nikoli ni bila tisto LGBT prijazno mesto, ki ga oglašuje Zoki, in nasilje nad kviri tukaj ni novost. Paradni vikend pa je pokazal, da je to nasilje v porastu. Da je bilo na delu več organiziranih skupin, med njimi rumeni jopiči, ki so sistematično targetirali kvir ljudi, in da je bilo nasilje v več primerih koordinirano. To nasilje ni le njihovo. Je nasilje populistične sovražne retorike, ki jo več kot uspešno širi desnica – v svojih političnih diskurzih, v svoji medijski mreži, prek podmladka na socialnih omrežjih. In je nasilje tišine in spravnosti liberalnega centra.

Glede zaščite in ukrepanja ne moremo računati na Gibanje Svoboda. Ta oportuna tvorba plehkega protijanšizma, ki je amalgirala petintrideset odstotkov volilnega telesa, je s tem prevzela tudi stotero različnih, medsebojno konfliktnih mnenjskih pozicij slovenske družbe. Sedaj smo začudeni, da takšna s političnimi protislovji prepredena stranka na dan parade ni izrazila nobene podpore kvirom. Na nasilje se je odzvala šele po treh dneh pritiskov, ko je postalo jasno, da bo »obsojanje VSAKRŠNEGA nasilja« navsezadnje le najboljša piarovska strategija za pomiritev čim večje skupine podpornikov.

Trenutna oblast ne razume, da konservativni propagandni stroji že leta uvažajo in razvijajo svoja retorična in argumentacijska orodja, usmerjena proti življenjem kvir oseb. Napihujejo naš vpliv na njihova življenja, prilagajajo znanstvene trditve svoji narativi, krivijo nas za propad tradicije, ki je njihovo edino zdravilo za bolestno, zavržno družbo. Mogoče smo tudi sami naivni, saj nismo predvideli uvažanja tovrstnih protireakcij iz tujine in se nanje odločno odzivali.

Kljub temu se zavedamo, da kvir skupnost s svojimi zavezniki vred nima infrastrukture za zaščito lastnih ljudi. Dokler ne bomo zmogli sami poskrbeti za varnost kvirovskih življenj, se bomo tresli pred možnostjo povsem kontingečnega stika, v katerem bo vzgojeni nasilnež resno poškodoval ali ubil kvir osebo. Tudi tega uvoza iz tujine se moramo bati. V Združenih državah Amerike je bilo lani po uradnih podatkih ubitih okoli štirideset trans oseb. Takšno uvoženo retoriko terorja v zadnjem času na veliko vzgaja podcast Na tekočem s plačilne liste Slovenske demokratske mladine.

Nismo nestrpni, AMPAK zlo je zlo

Iz priučene zgodovinsko pogojene previdnosti bomo vsako, tudi mehko namigovanje na udeleženost kvir skupnosti pri globalističnih zarotah, napadih na tradicijo, prikrivanju pedofilije že tu in zdaj označili za fašistoidno. Fašistoidno ravno zaradi zaslepljenosti, ki jo z vsakim podcastom Slovenske demokratske mladine, vsakim tvitom naonacističnih rumenih jopičev in vsakim namigovanjem na bolestnost kvir življenj skuša v slovenski javni prostor vnesti orkestrirani konservativni propagandni stroj. Njihove besede naslavljajo lažen, umetno ustvarjen problem.

Mi nismo pravi sovražnik. Mi smo skupnost ljudi, ki skuša manevrirati skozi ovire, postavljene s strani oblastnikov. Tistih, ki želijo tipizirati biološko, ekonomsko in zgodovinskozavedno ubogljivega ter popolnoma odvisnega državljana. Soočamo se z razvojnimi in socializacijskimi težavami, ki se začnejo v družinah, z revščino kot pomanjkanjem denarja in socialnih stikov, ki so nam jih vzela leta spopadanja z duševnih zdravjem. Zakaj pride do tega? Ker življenje pod takimi pogoji in pritiski, zaradi katerih zanemarjamo svoja telesa, svoje socialne potrebe, ni vzdržno. Disciplinskost tradicionalnih načinov življenja ne bo rešila problema, da dinamiko naših življenj narekuje popolna nemoč do kaotičnih vzgibov globalne ekonomije, kapitalističnih vojn in nezadostnega odziva na segrevanje planeta.

Kvir boj za osvoboditev se mora osrediščiti v boju za subjektivno jedro vsake posameznice in političnem boju za ta cilj. V emancipaciji drugačnosti, ki nam je vsem lastna. Zato zavračamo namigovanja, da je bogatija identitet sama po sebi slaba. Na gorečem planetu nimamo časa za vračanje v vzorce pokoritve, ki nam jih vsiljuje sistem. Ne rabimo pa se niti slepomišiti, da je zgolj sporočilo o univerzalni ljubezni, s katerim se paradira že desetletja, dovolj.

Razočarana sva Neja in Luka.

Slika: prirejena izvirna slika Klare Jurečič.