V današnjih prvih Finih umetnostih za trenutek zapuščamo ljubljansko umetniško sceno. Posvetili se bomo razstavi Verdet bath francoske umetnice Caroline Mesquita, ki je od začetka decembra na ogled v razstavnem prostoru Halle für Kunst v Gradcu. Mesquita je v mednarodnem umetnostnem prostoru že uveljavljena. Njeno prakso zaznamujejo počlovečene bakrene skulpture, ki na igriv način raziskujejo temo sožitja človeka, živali in tehnologije. Za svojo prvo samostojno razstavo v nemško govorečem okolju je Mesquita ustvarila instalacijo kopališča. Razstavo je kuriral Jan Tappe.

Verdet bath zavzema vse tri sobe prvega nadstropja Halle für Kunst. V sredini prve in največje sobe se razteza velik bazen, konstruiran iz nekaj centimetrov debele turkizne bakrene plošče. Njena barva je naslovna »verdet« patina, ki jo umetnica doseže s kontrolirano oksidacijo bakra. Tipična turkizno zelena barva nam je sicer znana iz staranih bakrenih skulptur in strešnikov. Pogosto se razvije zaradi izpostavljenosti bakra vodi oziroma vlagi, kar vsebino in obliko razstave zapleta v zanimivo povezavo. Ravno z oksidacijo bakra Mesquita upodobi bazen, torej vodo.

Okoli bazena in v njem stojijo številne skulpture ljudi in živali. Tudi te so narejene iz bakra in pobarvane z raznimi procesi oksidiranja. Takoj ob vstopu v prostor so na primer na naši levi postavljeni trije kipi. Visoki so približno toliko kot mi, kar poglablja prepričljivost kopališča, kljub stilizirani upodobitvi. V diagonalni kompoziciji so obrnjeni proti bazenu, kot da se ravno odpravljajo v vodo. Njihova telesa sestavljajo enostavni valji tanke zvite bakrene plošče. Po kubistični logiki ta povsem geometrijska telesa nemudoma prevzamejo človeško podobo. Njihova površina je pri nekaterih poslikana s podobo golega telesa, pri drugih pa z abstraktnimi vzorci rdečih, rumenih, rožnatih in modrih barv, ki spet na geometrijski, kubistični način ustvarjajo podobe igrivih, pisanih oblačil.

Nekaj antropomorfiziranih kipov se igra v bazenu. Iz gladine vode jim štrlijo noge, ali pa so prikazani sredi pogovora s sosednjim kipom. Nekatere skulpture namesto ljudi upodabljajo živali. Moder ptiček tako ravno zapušča bazen, v zadnjem delu sobe pa sedi pes. Na levi strani sobe je še kip nekakšne robotske roke.

Sopostavitev ljudi, živali in mehanske roke nam razkriva širši konceptualni okvir umetničine prakse. Na kopališču so različna bitja povsem enakovredna. Formalno to odražajo njihove poenotene velikosti in materialnost ter dejstvo, da so v prostoru razporejena povsem arbitrarno. Znajdemo se v fiktivnem svetu, kjer vsa bitja in tehnologija živijo v sožitju, ki ni zgolj nehierarhično, ampak celo lahkotno in polno veselja. Motiv kopališča dogajanje postavlja v kontekst, ki je bil zgodovinsko namenjen socializaciji. Poudarja se torej srečanje vseh udeležencev. Zaradi vizualne živahnosti razstave pa nam je sicer pogosto morbidna tematika prihodnosti človeka in tehnologije predstavljena kot prikupno, humorno upanje, ki je tu in zdaj, na razstavi, že uresničeno.

Kljub dovršenosti skulptur in podobe kopališča je najbolj izrazito prepričljivo vzdušje, ki ga ustvarja instalacija. Skorajda slišimo klepetanje in čofotanje kopalcev. Ob sprehajanju med njimi postanemo del dogajanja, ki kljub zamrznjenosti deluje dinamično. Instalacija deluje kot slika kakšne stop motion animacije, zamrznjene v gibanju. Ni torej presenetljivo, da se Mesquita včasih poigrava tudi s tem medijem. V njeni upodobitvi kopališča lahko prepoznamo vizualne prijeme, ki delujejo izrazito ilustrativno. Okoli bazena so na primer razpršeni krogci turkizne bakrene plošče, ki ponazarjajo poškropljeno vodo. Poudarjajo dinamičnost instalacije, saj nakazujejo gibanje in spremenljivost. Dobesedna interpretacija kapljic vode pa podkrepi igriv, otroško naiven način upodabljanja.

Magični pridih razstave je še bolj poudarjen v drugi, polkrožni sobi. Mesquita je tu postavila vodnjak oziroma steber s pipami, ki prostor pretvori v umivalnico kopališča. Asociacija umivanja namiguje na ritual čiščenja pred ali po vstopu v bazen. Ta simbolni pomen vodnjaka, pomešan z vizualno podobo razstave, skulpturo zastavlja kot objekt s čarobnim potencialom. Ptiček, ki sedi na vrhu vodnjaka, zgolj potrjuje njegovo pravljično avro.

V tretji sobi, levo od sobe z bazenom, je upodobljena še garderoba. V njej je pet lesenih kabin za preoblačenje in skulptura ptiča, čigar podoba je zrcaljena v bakreni sliki na steni. Zdi se, da se ptič opazuje v ogledalu. Gibanje likov instalacije se torej razteza iz bazena v zakulisje oziroma v širše prizorišče dogajanja. Njihova živost in podoba kopališča, ki ju ustvarja instalacija, sta tako z dodanimi sobami še bolj prepričljivi.

Bakrene slike, kot je portret ptiča, spremljajo instalacijo v vseh treh sobah. Vsebinsko podpirajo skulpture in ponazarjajo motive vode, kopanja in kopalcev. Formalno pa opozarjajo na dovršenost umetničine manipulacije bakra. Naslikane podobe so namreč sestavljene iz enostavnih ploskev različnih barv oziroma patin. Kot omenjeno, jih umetnica doseže z raznimi procesi oksidiranja bakra. Na ta način so poslikana vsa razstavljena dela, ki so z izjemo lesenih garderob in srebrnih pip vodnjaka popolnoma sestavljena iz zlitine bakra iz cinka. Spekter palete in natančna uporaba barv dokazujeta umetničino obvladovanje sicer organskega in, si predstavljamo, izmuzljivega medija.

Kot namiguje naslov Verdet bath, se v instalaciji ustvarjanje živahne atmosfere prepleta z raziskovanjem materialnosti oksidiranega bakra. Medij, ki ga Mesquita raziskuje že nekaj let, in koncept razstave se dopolnjujeta. Ravno manipulacija materiala v živahne oblike in barve ustvarja igrivo vzdušje, ki polni razstavni prostor. Hkrati pa oksidacija bakra in upodobitev vode povezujeta hladne, težke materiale s fluidnimi ter umetelno z organskim. Tudi v tem smislu manipulacija materiala zrcali subtilen koncept razstave, ki spodbuja sožitje živega z tehnologijo.

Če vas med prazniki zanese v adventni Gradec, ali pa boste v post-novoletni depresiji iskali pobeg iz sive Ljubljane, se le potopite v Mesquitin turkizni svet. Razstava Verdet bath je na ogled do 23. februarja.