Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, katerega platnice sicer spominjajo bolj na kakšno polpreteklo obdobje, je »po zgradbi navezovalni, po vsebini in namenu pa dopolnilni k Slovarju slovenskega knjižnega jezika«. Tako o slovarju, ki je pri založbi ZRC SAZU izšel na začetku letošnjega leta, v predgovoru zapiše njegov urednik Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Slovar je torej dopolnitev SSKJ-ja iz leta 1991. Je zbirka 6512 pomenskih enot, med katerimi je tako povsem novo izrazje, obenem pa veliko izposojenk in že poznanih besed, ki so v zadnjih letih pridobile še kakšen dodaten pomen. SNB, kot so ga okrajšano poimenovali, je torej del koncepta predvidene prenovitve ter posodobitve SSKJ-ja in je nastal na podlagi korpusne zbirke Nova beseda, v kateri se je od leta 1994 pa do danes nakopičilo več kot 300 milijonov besed. Avtorji, sicer strokovni sodelavci inštituta, ki jih je bilo skupaj z urednikoma Markom Snojem in Aleksandro Bizjak Končar šestnajst, so gesla iz korpusa izbirali predvsem upoštevajoč kriterij pogostosti.

Pa poglejmo formalno stran. Razlage v slovarju sledijo tradiciji SSKJ-ja, ob slovarski iztočnici stojijo še naglas, izgovor, kvalifikatorji ter zgledi, ki so prav tako vzeti iz korpusa Nova beseda. Posebno grafično znamenje »SSKJ«, ki stoji za slovarsko iztočnico, napoveduje nov pomen ali pomene v SSKJ-ju že obravnavane besede. Takšni so denimo novi pomeni gesel »pirat«, »miška« in »limonada«. Nadvse razveseljiva novost slovarja je etimološki razdelek, ki zaključuje slovarsko geslo. Tako na primer izvemo, da je besedo »ful« slovenščina prevzela prek hrvaščine in ne neposredno iz angleščine.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ni normativen slovar, marveč opisuje stanje v jeziku, zato v njem niso le elementi knjižnega jezika, ampak tudi stilsko zaznamovano in pogovorno izrazje. Nabor gesel prikazuje nenehne spremembe v jeziku, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih še dodatno pospešila globalizacija. Velik del slovarja zatorej tvorijo izposojenke, ki so zanimive predvsem iz vidika različnih stopenj podomačenja. Teh je največ iz angleškega jezika, veliko pa tudi iz nemščine, italijanščine, japonščine, za njih pa v slovarju praviloma najdemo tako citaten kot tudi podomačen zapis, pri čemer je na prvem mestu bolj pogosto uporabljana varianta.

Katere besede so še uslovarjene v NSB-ju? Beseda uslovariti, denimo. S področja pop kulture najdemo v njem »anime«, »avatar« pa tudi »hobita«, »NLP«, »nindžo« in »kiborga«. Velik del besedišča se navezuje na tehnologijo in internet. Tako so svoje mesto v slovarju zdaj našli »e-mail«, »googlanje« in »dvd«, »pametni telefon« in »pametna kartica« pa tudi »kondomat«, »iglomat«, »knjigomat« in »mlekomat«. Od najnovejših uslovarjenih enot so tu »tvit«, »tviteraš«, »trol«, »tablični računalnik« ter »piškotki« pa tudi »vinjeta« in »urbana«. Obenem so v njem tudi jezikovni artefakti devetdesetih: »walkman«, »sintesajzer«, »kasetar« in »IRC«. Avtorji slovarja so vanj namreč umestili vse tisto, kar svojega mesta na straneh SSKJ-ja še ni našlo leta 1991, pa čeprav izraze, kakršni so gregorjevo, perestrojka, kalašnikov in velikosrbski, poznamo že več kot le dvajset let in bi jih težko umestili v sklop novejšega besedja.

V slovarju so se prvič znašle različne ženske oblike poklicev, kakršni sta »astronavtka« ter »dekanja«, prvič pa tudi besede »gej«, »queerovski« in »biseksualec«. Da večji del virov korpusne zbirke predstavlja dnevni tisk, dokazujejo gesla »tajkun«, »izbrisanec«, »janševec«, »janšizem«, »bušizem«, »berlusconizem«, »haiderizacija« in »kučanovec«. In če so bile v preteklosti na Inštitut Frana Ramovša zaradi v SSKJ umeščenih gesel konjak, teflon in aspirin naslovljene tožbe, so se v tem slovarju, tokrat skupaj z obveznim zaznamkom zakona o industrijski lastnini, da gre za iz lastnega imena znamke izpeljano občno ime, znašli še »persen«, »donat« ter »milka«.

Prelistavanje Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika je torej, skupaj z glasnim smehom ob geslih, kakršna so »čofotalnik«, »razhroščevalnik« ter »tipka vračalka«, in malce ranjenim egom, ker v njem poleg »valovca« in »rtvejevca« ni bilo najti tudi »rševca«, predvsem zanimiv vpogled v spremembe, ki so se pojavile v našem jeziku v zadnjih dvajsetih letih. Je svojevrsten jezikoslovni dokument časa, a je, kot poudarjajo tudi njegovi avtorji, predvsem informativne narave. Dotičen slovar naj bi se v prihodnje znašel tudi v elektronski obliki, vendar pa se ob njegovi izdaji sprašujemo predvsem, kdaj bomo lahko dočakali tudi dopolnjeno in posodobljeno verzijo SSKJ-ja ali pa več kot potreben Slovar sodobnega slovenskega jezika. Morda pa kane k temu pripomoči pred tedni od poslancev državnega zbora po dolgih dogovarjanjih sprejeta Resolucija za Nacionalni program za jezikoslovno politiko 2014-2018, ki omenja tudi nov razlagalni slovar.

Po Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je brskala Petra.