V mesecu novembru smo si ogledale film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, s scenarijem Nike Jurman in Ivakič. Recenzijo filma ste poslušalke lahko ujele že v enem od decembrskih Kinobarov, danes pa se bomo v film poglobile še s prekmurske perspektive. Film je bil namreč večinoma posnet nikjer drugje, kot v sami glavi naše kokoške, v Prekmurju.

Lejko bi pravli, nekšen expert reacts.

Razčlenile bomo kulturne elemente in opredelile, na katerih mestih gradijo tipično prekmurskost Idine izkušnje, kje pa so morebiti samo arhetipno ruralni. Pri tem se bomo oprle tudi na zbirko kratke proze Suzane Tratnik, Noben glas, po motivih katere je film nastal.