V žrelu zarote

Vse kaže, da bosta leti 2020 in 2021 v kolektivnem spominu poznokapitalističnega človeštva odzvanjali ne le kot leti koronavirusa, temveč tudi kot leti hitro rastočega konspiracionizma. Medtem ko, zvesti poslušalci, pozornost posvečate tej oddaji, teorije zarot silovito prodirajo v ospredje medijske, akademske in laične zavesti. Zaradi nevarnih razsežnosti gibanja QAnon in koronskega antivaxxerstva so prenehale nastopati kot oddaljeni ali obstranski fenomeni, ločeni od vsakdanjega delovanja civilne družbe in države. Paranoični etos konspiracionizma je povsod okoli nas – lahko bi rekli, da se v njem kopamo, če ne že utapljamo.

Vsesplošno konspiracionistično vzdušje našega trenutka je perfektno ujeto v lanskem filmu Murder Death Koreatown. Gre za relativno podtalno in eksperimentalno stvaritev, ki ne vključuje nobenih namigov o identiteti njenih avtorjev. Na koncu filma tako ne najdemo standardnega stolpa imen in vlog – in še več, informacij o imenih in vlogah ni mogoče pridobiti niti na spletu. Po podatkih s spletne strani IMDB film ni imel niti režiserja niti igralcev; čeprav je jasno, da gre za fikcijo, naj bi film deloval kot splet resničnih posnetkov človekovega spusta v konspiracionistično mišljenje.

Omenjeni posnetki naj bi bili zaupani uporabniku 4chana z imenom KAnon. A KAnon ni v jedru filma Murder Death Koreatown; prisoten je le kot nemi urednik posnetkov, zadolžen za širjenje pravzaprav že odkritih resnic. Glavna oseba je KAnonov prijatelj, v Los Angelesu prebivajoči moški, ki v svojih posnetkih prav tako nastopa kot anonimnež. Ne le da je brezimen, večino filma ne vidimo niti njegovega obraza. V glavnem ga spoznavamo kot človeka za kamero, ki vestno ubesedi vse svoje namere, sklepanja in odkritja. Njegova govorica se redkokdaj dotakne osebnega življenja – zaupa pa nam, da je brezposeln in globoko izgubljen posameznik, ki se v snemano raziskavo zateka zaradi občutene ničvrednosti svojega življenja. 

Dogodek, ki sproži anonimneževo raziskavo, je umor 31-letnega Korejca Tae-kyung Sunga. Na prvi pogled ne gre za posebej misteriozen primer, saj policija nima nobenih težav pri identifikaciji krivca. To je Sungova 26-letna žena Mi-sun Yoo, ki naj bi svojega moža večkrat zabodla s kuhinjskim nožem. A čeprav se policija odloči, da s to ugotovitvijo zaključi svoje delo, se okrog umora vrstijo kričeče nejasnosti. Morilsko dejanje Mi-sun Yoo se namreč zdi povsem nemotivirano, brezsmiselno. Še več, policijska razlaga umora ne pojasni nenavadne sledi Sungove krvi po ulicah okoli njegovega prebivališča. 

Umor Tae-kyung Sunga je po vseh indikacijah resničen dogodek, ki se je odvil 30. julija 2017 v losangeleški soteski Koreatown. Povsem verjetno je tudi to, da prva dejanja fiktivnega anonimneža v filmu Murder Death Koreatown vključujejo snemanje prave policije na kraju zločina in komentiranje pravih krvnih madežev. Brez dodatnih informacij o produkciji filma ni mogoče začrtati jasne meje med realnostjo in fikcijo – in to zadeva skoraj vse, kar pristane pred anonimneževo kamero, vključno z raznimi prebivalci Los Angelesa, ki so se vsaj navidez znašli v posnetkih brez kakršnegakoli zavesti o tem, da sodelujejo v filmskem projektu.

Če zabrisane meje med realnostjo in fikcijo obravnavamo kot bistveni del konspiracionizma, potem ni pretirano reči, da se konspiracionizem vpisuje ne le v vsebino, temveč kar v samo formo filma Murder Death Koreatown. Tudi pripovedovanje skozi prvoosebno dokumentacijo, zabeleženo s ceneno digitalno kamero, ni zgolj rezultat pomanjkanja sredstev pri snemanju filma, temveč zavestna formalna poteza, ki povsem pristaja dani vsebini. Daleč od tega, da bi ovirala učinkovitost filma, cenena produkcija pripomore k izrazu konspiracionističnega etosa, utemeljenega na osebnem, avtonomnem, institucionalno nepodprtem raziskovanju.

Zaradi te prvoosebne, kvazidokumentarne forme so številni kritiki film Murder Death Koreatown kategorizirali kot “found footage horror”, kar je primerna oznaka le pod pogojem, da od filma ne pričakujemo pred kamero skakajočih grozljivih podob. Grozljivost filma je namreč skoraj izključno vezana na losangeleški milje; na maligne sile, ki se morebiti skrivajo v njegovih zapostavljenih kotičkih. Brezdomci šepetajo temačne skrivnosti iz globin kanalizacijskih tunelov; grafiti neznanega Korejca napotujejo na zlodejstvo lokalnih krščanskih pastorjev; vijolična luč s sosedovega okna priča o peklenskih silah, ki morda prebivajo za vrati njegove zanikrne garaže; vsi omenjeni elementi pa se prepletajo z nenavadnim umorom Tae-kyung Sunga, ki je v očeh anonimnega snemalca zabredel predaleč v žrelo protičloveške, če ne kar nečloveške zarote.

Snemalčev odnos do tega odkritja je paradoksalen. Ker je razkrivanje protičloveške zarote padlo prav v njegove roke, začuti, da ima njegovo življenje kozmični pomen, dvignjen nad bedo vsakdanje eksistence. A opolnomočenje hitro nasledi občutek totalne nemoči, ko se višje sile na delu izkažejo za tako zvite in tako vsemogočne, da jim človeštvo enostavno ni kos. Anonimni snemalec spozna, da ga bo zarota – tako kot umrlega Tae-kyung Sunga – kmalu požrla. In podobno kot pri umorjenem Korejcu se bo svet mirno vrtel naprej, brez pretirane skrbi za smrt navadnega anonimneža. 

Spust v žrelo zarote skozi malo manj kot uro in pol posnetkov, zbranih v filmu Murder Death Koreatown, priča o glavni nevarnosti konspiracionizma. Ne gre za smrt v krempljih demonov, temveč za čustveni in kognitivni propad, ki ga terja konstrukcija teorij zarot. Zdi se, da konspiracionistična spoznanja bore malo prispevajo k želji po izhodu iz bede vsakdana, saj se mišljenje teoretika zarot hitro sprevrže v pesimizem lovecraftovskih razsežnosti – v zblaznelo soočenje s kozmično grozo, ki se v svoji nemoči pred monolitnimi, nečloveškimi silami odpove vsaki možnosti odrešitve. 

Današnji etos konspiracionizma, povzet v filmu Murder Death Koreatown, tako ni le znanilec, temveč v zadnji instanci tudi prinašalec brezupa in politične pasivnosti. Njegova vseprisotnost ni nevarna zaradi tega, kar omogoča, temveč predvsem zaradi tega, kar preprečuje: praktično soočenje anonimnežev z bedo svojega življenja, tako v koronskem času kot tudi po njem.