John Sutherland: Kako deluje literatura

John Sutherland: Kako deluje literatura

Recenzija izdelka
14. 3. 2013 - 13.00

John Sutherland je Chuck Norris angleške književnosti. Resno: človek pride in popedena. Na faksu smo ga študirali z isto resnostjo kot bralno občestvo vpija njegove legendarne recenzije v Guardianu. Zajec v klobuku je popularizacija pristopa k literaturi: predstavil jo je kot uganko in prav vse bralce pozval, da mu jo pomagajo razrešiti. Plačilo Watsonom, zajčja obara torej, je zadoščenje, da so očitno pametnejši od Austinove, Brontejevih in vse njihove kompanije skupaj, ker v literaturi preberejo več, kot so avtorji napisali. John Sutherland skratka obvlada svoj posel, brez nadaljnjega. Jasno? Jasno.

 

Ta sutherlandsko motivirani pogon literature na nečimrnost je dobil ozadje v podobi knjige, kakopak Johna Sutherlanda: Kako deluje literatura? 50 ključnih pojmov. Preko, očitno, 50 izbranih pojmov, ki zadevajo sodobno književnost, avtor pojasnjuje laičnim bralcem »znanost«, ki leži v ozadju knjig, ki jih berejo. Dobra ideja, načeloma, sploh ker se je Sutherland že zelo izkazal v umetnosti poenostavljanja zapletenega in posploševanja specifičnega v svojem detektivskem pristopu. In tudi zato, ker mu bralci že zaupajo, taka knjiga pravzaprav šele lahko doseže svoj namen. Težava pa je, ker ga je v tej knjigi začel biksati. Ampak je tudi ta del opravil na visokem nivoju: pobiksa ga tako rekoč inkognito. In odločitev, ali naj zdaj knjigo priporočamo ali ne. Ne bi bili radi pametnejši od Sutherlanda, ampak vprašanje, kaj za vraga sploh s to njegovo knjigo, postane literarna travma. In ne, tega pojma ni vključil, čeprav bi bil lep primer tavtologije.

 

Skratka. Razlago uvedejo pojmi, kot so mimesis, dvoumnost, hermenevtika, klasika, intencionalnost itd., ki jih imenuje osnove razumevanja literature. Pri tem se zgodi, da isto stvar razloži pod več imeni. Na primer razlike pri predstavah o Hamletu kot plemenitem filozofu, kot ga je videlo 19. stoletje, in mačističnem kretenu, s kakršnim so imele opravka feministke, veliko lepše pojasni literarna hermenevtika, kot pa literarna dvoumnost. Ta na primer je na mestu pri ugotavljanju, ali Hamlet pošlje Ofelijo v samostan ali kurbišče, ker so v njega, mojstra Shakespearja času izraz nunnery uporabljali za oboje. Ampak o tem izvemo pri spet tretjem pojmu. Pravzaprav niti ni pomembno, kje, ker je Shakespeare de facto nazoren primer za VSE, kar se dogaja v Sutherlandskem ozadju sodobne literature. Kakšno olajšanje, da je vsaj stari mojster ustrezno izbran!

 

Če lahko ob ravno navedenem primeru kdo ugovarja, da gre pač za individualno razumevanje, lahko odvrnemo samo: ja, res je, gre za včasih tudi zapletene stvari, ki pa niso zacementirana znanost in pogosto je možnih več razlag – toliko o dvoumnosti. Ampak to je bilo ogrevanje za resno sutherlandsko biksanje, ki se zgodi v razlagah teoretično filozofskih pojmov. NE, John Sutherland, Derrida NE pravi, da je literatura zgolj razlika. Ja, John Sutherland, avtorji govorijo o polifoniji, ko govorijo o svojih delih – pozdravljeni, predstavljamo vam Milana Kundero. In še nekaj takšnih cvetk, ki so morda res samo plod posploševanja v obeh primerih zelo zapletenih teorij. Ampak reducirane na floskule splošni  razgledanosti o literaturi res ne pomagajo.

 

A mojstru literarne nečimrnosti obenem ne smemo delati krivice: zelo zelo dober je pri razlagi vseh pojmov, ki zadevajo zgodovino angleške in ameriške književnosti ter knjižnega  izdajateljstva. Pri literarnem tračarstvu, skratka, ki ga predstavi sočno in zapeljivo. Z njim osvetli vso svojo načitanost in hkrati medlost navadnih bralcev, ki ne vemo niti tega, da so v Shakespearjevem času v bližini teatrov gledalce zabavali v posebnih jamah uprizarjani boji med psi in medvedi. Res ne vem, kako smo Shakespearja lahko brali brez takšnih informacij, in to mislim povsem resno.

 

Med teoretičnimi »red alerti« in sočnimi mesenimi pisarijami se torej giblje 50 ključnih pojmov, ki poganjajo literaturo. Očitno v vsakem primeru razburljivo branje. In hipoma se je porodila tudi rešitev za pričujočo literarno travmo: pred dvema letoma je Sutherland izdal knjigo z naslovom  Lives of the Novelists: A History of Fiction in 294 Lives. Preberite raje tisto.

 

Risala in pisala: Andreja.

Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.