Z oblikovanjem do konca sveta in nazaj na začetek
Pretekli teden se je trideseterica slovenskih oblikovalcev in arhitektov pod okriljem Centra za kreativnost predstavila na tednu oblikovanja v Milanu. Razstava z naslovom Tunel 29: oblikovanje za postapokaliptičen svet, ki je bila med drugim zasnovana kot promocijski dogodek slovenskega predsedovanja EU, si je svoje preroško oko drznila usmeriti v domnevno temačno prihodnost našega bivanja na Zemlji. V okviru te distopične teme so se oblikovalci spraševali o bolj trajnostnih načinih bivanja, ki bi nam lahko pomagali pri pripravi na, citiramo, “neizogibno apokalipso, ki jo napovedujejo virusi in podnebne katastrofe”. Več o zasnovi razstave nam je povedala kuratorica Mika Cimolini.
Razpis za prijavo del je bil objavljen že leta 2019, saj naj bi se slovenski oblikovalci z razstavo predstavili že na lanskoletnem tednu oblikovanja v Milanu. Trideseterico oblikovalcev je izmed sedemdesetih prijav izbrala šestčlanska komisija, sestavljena iz arhitektov in oblikovalcev Vase Perovića, Leonore Jakovljević, Jana Jagodiča, Federice Sale, Maje Vardjan ter Mike Cimolini. Več o postopku in kriterijih izbire nam pove članica komisije, oblikovalka in pedagoginja Leonora Jakovljević:
Kot nam še pove Jakovljević, so bili različni člani komisije pri izboru pozorni na različne vidike, sama pa je bila še posebej pozorna na vidik trajnostnosti. Izdelkov postapokaliptične prihodnosti naj ne bi določala zgolj njihova neposredna praktična uporabnost, ampak predvsem njihova zmožnost ustvarjanja novih načinov medsebojnega povezovanja. Kako se trajnostnost razlikuje od trajnosti, nam pojasni Jakovljević.
Komisija je izbrane izdelke uvrstila v tri segmente, v okviru katerih je izpostavila, spet citiramo, “tri osnovne dejavnosti bivanja”: stanovanje, proizvodnjo in prehranjevanje. Da bi si razstavo, pa tudi domnevno apokaliptično prihodnost lažje predstavljali, nam nekaj najbolj izstopajočih izdelkov opiše Cimolini.
Kot nam pove Jakovljević, je ključna beseda za oblikovalce prihodnosti proces. Če bo apokalipsa zares nastopila, namreč ne bomo imeli materialov, iz katerih bi lahko proizvajali neskončno število izdelkov za neskončno izboljšavo življenjskega sloga. Izboljšava življenjskega sloga bo namesto tega morala priti kot posledica spremembe pri pojmovanju življenjskih procesov povezovanja, bivanja s samim seboj in drugimi ter prevpraševanja razmerja med delom in počitkom. Več Jakovljević sama.
Ekipa Centra za kreativnost pa že vabi k novemu razpisu, pri katerem bodo izbirali oblikovalce, ki se bodo predstavili na tednu oblikovanja v Milanu 2022. Za konec nam več o tem razpisu, ki bo odprt do prvega oktobra 2021, pove Cimolini.
Lahko se vprašamo, ali tematizacija distopične resničnosti kot vzvoda za oblikovanje pravzaprav ne prispeva k normalizaciji distopije kot nove resničnosti. Prav tako se lahko vprašamo, ali ekonomski vzvodi za bolj trajnostno - ali trajnostnostno - oblikovanje na ravni Slovenije oziroma Evropske unije že obstajajo. Kljub odsotnosti teh razmislekov v razstavi Tunel 29 pa, kakopak, podpiramo oblikovalski premislek ustvarjalcev o bolj trajnostnih oblikah bivanja in novih načinih medsebojnega povezovanja.
Dodaj komentar
Komentiraj