V današnji Kulturni kroniki recenziramo dve humanistični knjigi, eno prevodno, drugo domačo, ter govorimo o vlogi kulture v študentskih blokadah v Srbiji.

Oddajo začenjamo z recenzijo knjige spominov Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku ameriškega zgodovinarja Howarda Zinna, katere prevod je pri založbi Sophia izšel leta 2023. Knjigo je prebral vajenec Martin:

»Dandanes ljudem primanjkuje veliko stvari, od cenovno dostopnih stanovanj do nujnih življenjskih potrebnščin. Toda ljudem prav tako primanjkuje upanja, saj si ne pustijo upati iz strahu pred odzivom drugih, na prepričanja, ki so za širšo javnost preveč optimistična. Takoj, ko namreč nekdo začne preveč upati, se ga označi za idealista, ki ni v stiku z realnostjo. Takšnega upanja pa zagotovo ne primanjkuje avtorju, ki  ostaja neomajen v svojem prepričanju, da se svet premika v pravo smer.«

Nato se bomo odgovorili na vprašanje »Kaj se dogaja v Srbiji?« ki so si ga zastavile sodelujoče na Odprti katedri, ki so jo v sredo, 5. marca, ob 19.00 organizirale na Študijskem odru 5 UL AGRFT na Aškerčevi cesti 5. S študentkama iz Beograjske Fakultete dramskih umetnosti, sta se o vlogi kulture v blokadi pogovarjali Nastja in vajenka Alena.

V zadnjem delu oddaje pa prebiramo še knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel, ki je izpod peresa Aleša Bunte izšla lani pri Založbi ZRC SAZU. Knjigo je prebrala vajenka Alena:

»Če bi Nietzsche danes še živel, bi videl, da je aristokratski položaj, ki ga je nekoč pripisoval filozofiji, uspešno zasedla filozofska obrt. Filozofe kralje pa so zamenjali filozofski delavci, ki iz dneva v dan poskušajo dokazati – predvsem skozi svojo uslužnost znanosti ter objektivnemu spoznanju -, da nek smisel vendarle še vedno imajo. Kar se tiče usode, ki je v letih po njegovi smrti zatekla Nietzscheja in njegovo mišljenje, so se stvari le nekoliko pomirile. Začenši z razvpito kariero nacistično apropriiranega koncepta volje do moči, pa vse do prelomnih vplivov, ki jih je imela na eksistencializem, fenomenologijo in poststrukturalizem, je njegova misel doživela marsikaj. Danes pa je v akademskih klopeh končno zaživela kot sicer navdihujoča, a vseeno malce neresna filozofska poezija.«