Predzadnje Kulturne novice v letošnji sezoni bodo obarvane francosko! Ob 19. uri bo v prostorih za razvoj umetnosti in kultur 21. stoletja za 22. stoletje Osmo/za potekala otvoritev postavitve dveh članov evropske umetniške skupine Pamal, Emmanuela Gueza in Lionela Broyeja. Postavitev z naslovom 3615 LOVE je posvečena telematski umetnosti in poskuša pokazati, kako krhka in ranljiva so naša digitalna okolja, še posebej pa digitalna umetniška produkcija. Lionel Broye nam je najprej povedal nekaj o samem umetniškem kolektivu, katerega član je:

Izjava

Z ozirom na to, da je medij skupine Pamal umetnina sama, se člani skupine lotevajo sodelovanj s številnimi umetniki, katerih dela so zastarela. Tokratna postavitev kombinira dela iz 80-ih let z nedavnimi tehnološkimi dosežki, pri čemer se naslanja na rekonstrukcijo starih umetnin in njihove materialnih komponent, kot so strojna in programska oprema, omrežje itn. Pravzaprav gre za nikoli dokončano delo, ki se razvija vse od leta 2014 naprej. Broye je z nami delil obširnejšo razlago postavitve v Ljubljani.

Izjava

Postavitev je bila do sedaj prikazana v več francoskih mestih in v Amsterdamu. Razstavo, ki bo trajala do nedelje, bo pospremil pogovor z omenjenima avtorjema o telematski umetnosti in medijski arheologiji omrežja Minitel in videotexa, vodil pa ga bo Dare Pejić iz Društva Ljudmila.

Na današnji dan pred 120 leti se je rodil francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry, avtor svetovno znane knjige Mali princ, ene najpriljubljenejših literarnih stvaritev tako med odraslimi kot med otroci. Čeprav je omenjeni kratki roman oziroma pravljica najbolj zaslužna za pisateljevo slavo in številne literarne nagrade, je slednji napisal več del, med drugim dva avtobiografska romana, Nočni let iz leta 1931 in Počlovečena zemlja iz leta 1939, ki ju je v slovenščino prevedel Edvard Kocbek. Posthumno je izšlo tudi njegovo življenjsko delo Citadela, ki je v Sloveniji izšlo leta 2015 pri Beletrini v prevodu Špele Žakelj.

V začetku meseca je pariška avkcijska hiša Kâ-Mondo na dražbi ponudila pisateljev avtoportret, na katerem se je upodobil kot Mali princ na vešalih. Akvarel je Saint-Exupery ustvaril v New Yorku leta 1942 ali 1943 kot pričevanje o svoji odločitvi, da zapusti Veliko jabolko in svojo prijateljico Silvio Hamilton, s katero je bil v romantičnem razmerju. Kasneje se je Silvia poročila s filmskim producentom Gottfriedom Reinhardtom, kar je francoskega pisatelja močno prizadelo, avtoportret pa naj bi tako pričal o njegovem razočaranju in obupu, vendar pa to ostaja le ena izmed možnih razlag. Prav Silvii je spomladi leta 1943 zapustil originalni rokopis Malega princa in sveženj pripravljenih risb in študij za ilustracijo zgodbe. Za sliko so nameravali iztržiti med 60.000 in 80.000 evrov, vendar na spletni strani avkcijske hiše ni podatka o tem, ali so delo prodali in za koliko.

Saint-Exupery je bil tudi pesnik in pionir med letalci. Vse do danes ostaja interesantna in nekoliko skrivnostna povezava med pilotom iz Malega princa, ki sredi puščave strmoglavi z letalom in sreča svetlolasega dečka, ter avtorjevim dejanskim izginotjem z letalom nad Severno Afriko, ki še vedno ostaja nepojasnjeno. 31. julija 1944 je namreč vzletel s Korzike in to je bilo zadnjič, da ga je kdo videl živega. Je šlo za mehansko napako na letalu, so ga sestrelili ali pa je storil samomor? Tega verjetno ne bomo vedeli nikoli.