Minilo je nemirno stoletje od ustanovitve umetniške šole Bauhaus, ki velja za eno izmed najvplivnejših avantgardnih združb v zgodovini modernizma. Stoto obletnico Bauhausa lahko praznujete tako, da se udeležite simpozija Bauhaus – Baumensch, ki bo potekal v velikem avditoriju Moderne galerije. Na sporedu so štiri predavanja, na katerih bodo mnogovrstno pomembnost Bauhausa predstavljali gledališki režiser Dragan Živadinov, modna oblikovalka Almira Sadar, doktor biomedicine Klemen Zupančič in plastični kirurg Uroš Ahčan.

Bauhaus kot institucionalizirano gibanje je vzniknilo ob nastanku Weimarske republike in propadlo leta 1933 zaradi pritiskov nacistične vlade. Največje uspehe je doseglo na področju oblikovanja in arhitekture, ki še danes pogosto izkazujeta za Bauhaus značilne poteze. Umetniška šola je v 14-ih letih svojega obstoja večkrat spremenila lokacijo in vodstvo, s tem pa tudi preobrazila svoj program. Kljub kompleksnosti tega razvoja je Bauhaus načeloma razumljen kot enoten projekt – ta si je prizadeval zasnovati novo obliko umetnosti, ki bi bila primerna industrijski družbi.

Romantično pojmovanje umetnosti pogosto obravnava tehnologijo in z njo povezane prakse kot protipol umetniškega ustvarjanja in izkustva. Medtem ko umetniško delo zastopa režim svobode in igre, pa tehnologija zastopa režim nujnosti in dela. Umetnost se tukaj dviguje nad vsakdanjost modernega sveta, saj beži pred njeno neznosno banalnostjo. Bauhaus postopa povsem drugače: tehnologija in umetnost se povezujeta; estetsko najde svoje pravo mesto v predmetih vsakdanjega sveta, kjer se skozi značilen minimalizem spaja s funkcionalnim. Razlika med umetnikom in obrtnikom je tako zabrisana. Umetnik postane nadgradnja obrtnika, obrtnik par excellence.

Med najbolj znane predstavnike Bauhausa sodi arhitekt Walter Gropius, ki je bil tako prvi voditelj šole kot tudi avtor njenega manifesta. Zagovarjal je ideal celostnega umetniškega dela, ki naj bi v sebi združeval vrsto različnih disciplin. Gre za utopični ideal skupnega ustvarjanja ali obrtništva, kjer je vsakemu zagotovljeno mesto znotraj večje celote. Ena izmed Gropiusovih zgodnjih mojstrovin je tovarna Fagus, ki stoji v nemškem mestu Alfeld. Poleg Gropiusa je vredno izpostaviti še Oskarja Schlemmerja. Znan je kot avtor Triadnega baleta, v katerem plesalci nastopajo kot raznovrstni avtomatoni. Schlemer preko »tehnologizacije« plesalcev preiskuje človekovo telo in s tem povezan prostor.

Do nedelje, 24. marca, se bo v prostorih Nove pošte odvijal 3. festival dramske pisave Vzkrik, na katerem bo bralno uprizorjenih sedem novonastalih in žanrsko raznolikih dramskih besedil. Mladi avtorji zastopanih besedil so Matjaž in Vida Voglar, Kaja Blazinšek, Varja Hrvatin, Jernej Potočan, Mitja Lovše, Neja Repe ter Jožica Grum. Pisci so ustvarjali na letu trajajoči delavnici pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta. Nekaj več o poteku in pomembnosti delavnic nam je povedala ena od vodij festivala Brina Klampfer.

Izjava.

Ob otvoritvi festivala bo potekal pogovor o izvirnosti dramskega besedila, na katerem bosta sodelovala Aldo Milohnić in Tomaž Toporišič. V naslednjih dneh se lahko poleg bralnih uprizoritev udeležite okrogle mize o sodobni dramski pisavi in uprizarjanju, ki ga bo moderirala druga vodja festivala Varja Hrvatin. Več o letošnji okrogli mizi nam je zaupala Hrvatin:

Izjava.

Festival se bo letos zaključil z improvizacijsko predstavo, ki bo temeljila na zastopanih besedilih.

Kulturne novice je pripravil Arne.