Beremo Afrike

Kulturna ali glasbena novica
13. 1. 2023 - 13.30

Pozdravljeni v petkovih Kulturnih novicah, v katerih bomo raziskovali afriško književnost. Zanimanje za pisanje afriških pisateljic in pisateljev v zadnjih letih narašča ‒ na Zahodu dobivajo vedno več nagrad, pa tudi pri nas jih vedno raje prevajamo ter beremo. Za to ima zasluge tudi cikel pogovorov o afriških literaturah, ki domuje na Vodnikovi domačiji v Šiški. Serijo pogovorov že sedem let in sedemintrideset torkov kurira literarna kritičarka Aleksandra Gačić. 

Izjava

Pretekli torek so se na Vodnikovi domačiji o nedavno prevedenem romanu Dežela drugih maroško-francoske pisateljice Leïle Slimani pogovarjale Aleksandra Gačić, prevajalka romana Saša Jerele in raziskovalka islama, Bližnjega vzhoda ter migracij, dr. Maja Lamberger Khatib.

Izsek

Roman Dežela drugih, ki je izšel pri Mladinski knjigi, je zasnovan na življenju avtoričine babice, ki se je zaradi ljubezni preselila v Maroko. Francozinja Mathilde, kot je poimenovana protagonistka romana, gospodinji in skrbi za dom, pri čemer jo začnejo dušiti togi običaji ter tujstvo. Slimani poveže konflikte znotraj doma z družbenimi. V petdesetih letih so bila to predvsem nesoglasja med francoskimi koloni in domačini. 

Izsek

Dežela drugih je le prvi del trilogije romanov, ki se ukvarjajo s kolonializmom in njegovimi posledicami. Te še vedno oblikujejo vsakdan Maročanov.

Izjava

Leta 1981 rojena pisateljica je drugi del trilogije postavila v poosamosvojitveni Maroko, zadnji pa se dogaja v času njene generacije. Načrtovana sta tudi prevoda drugega in tretjega dela. 

Dežela drugih se osredotoča predvsem na vpliv kolonizacije na položaj žensk v maroški družbi. V času dogajanja romana so se v Maroku vzporedno z gibanjem za nacionalno osvoboditev začela tudi feministična gibanja, pove dr. Lamberger Khatib.

Izjava

Čeprav so feministična gibanja v Maroku močno izboljšala življenja žensk, je kvaliteta njihove izobrazbe še vedno odvisna predvsem od družbenega sloja, ki mu pripadajo. Več kot polovica maroških žensk, pravi dr. Lamberger Khatib, še vedno nima finančne neodvisnosti in dostopa do izobrazbe. 

Tudi roman Dežela drugih prikazuje predvsem usodo relativno privilegiranega razreda ‒ in evropske ženske, ki se sooča z omejitvami tujega kulturnega okolja. Usode manj privilegiranih žensk, kot sta moževa mama ter sužnja njegove družine, ostajajo na obrobju romana. Sliši se predvsem glas Francozinje. Če ne daje glasu najbolj zatiranim, ali je roman še feminističen? 

Izjava

S čim se danes soočajo maroške feministke, ki med pomembne dosežke štejejo kriminalizacijo nasilja nad ženskami, nadaljuje dr. Lamberger Khatib

Izjava

V tem kontekstu je roman po mnenju prevajalke Saše Jerele, ki dobro pozna tudi prejšnja dela Leïle Slimani, feministično branje. 

Izjava

Kljub večjemu številu prevodov je naše razumevanje afriških književnosti pogosto še vedno nekoliko ploskovito. Od afriških avtoric pričakujemo predvsem dela o kolonializmu in njegovih posledicah. Ob tem pa lahko spregledamo prav raznolikost afriških literatur, ki političnost vse bolj raziskujejo tudi onkraj tem kolonialne preteklosti.

Izjava

Afriška literatura je tako kot vsaka druga izjemno raznolika in bi se morala po tem pravilu tudi prevajati. V prihodnje zato upamo na čim več prevodov mladih avtoric ter avtorjev.

___

foto: https://www.mladinska-knjiga.si/dogodki/o-literaturi-afrik

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness