Drugačenje drugih

Kulturna ali glasbena novica
7. 10. 2022 - 15.10

Lepo pozdravljeni v petkovih Kulturnih novicah. Včeraj ob sedemnajsti uri se je z otvoritvijo trodelne razstave Jug v nas pričela osemindvajseta edicija festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Kot poudarja kuratorica razstave ter programska vodja festivala Iva Kovač, se letošnji festival osredotoča na vpetost Slovenije in držav socialistične Jugoslavije v globalno zgodovino. Prebivalci Balkana so bili v preteklosti pogosto rasizirani, označeni kot »Drugi Evrope«, po drugi strani pa so tudi dežele jugovzhodne Evrope »drugačile svoje Druge«.

Trodelna razstava je postavljena v treh razstavnih prostorih – Galeriji Alkatraz, Mali galeriji in Galeriji ŠKUC. Na dan otvoritve pa je v pritličju Mestne galerije Ljubljana potekal tudi performans Indijec v škatli britanskega umetnika Georgea Chakravarthija. Umetnik v vztrajnostnem performansu, ki ga je uprizoril že večkrat, sedi v škatli, ki je z ene strani ostekljena, in je navadno oblečen v angleško kolonialno opravo. Kot poudarja Kovač, se umetnik v performansu loteva vprašanj zasužnjenosti, voajerizma, fetišizacije in izolacije, kot so jih doživljali tisti, ki so bili eksponati »živih etnografskih prikazov«. To so bile razstave iz kolonialnega obdobja, v katerih so bili prebivalci koloniziranih območij evropskemu občinstvu prikazani v pristnih kontekstih.

Kolonialne razstave
 / 2. 10. 2022

Izjava

Kot še pove Kovač, so bili »živi etnografski prikazi« organizirani še v drugi polovici dvajsetega stoletja, v nekaterih evropskih državah celo v devetdesetih letih. Poleg vztrajnostnega performansa je del Chakravarthijeve instalacije tudi zapis v stilu kolonialnih predstavitev eksotiziranih pripadnikov neevropskih etnij. V slovenskem prevodu se del zapisa glasi: »Zelenjavo, stročnice in žitarice on ima na krožniku. Kot da uživanje mesa v njegovih vrojenih prepričanjih o krutosti netilo bi nemir, kar obupnih in naravnost smešnih hindujskih sistemov verovanja je posledica, nekolikanj modnih v zadnjem času pri boemih, ki pa na srečo množino teh praks so si prilastili v prid lastnim nameram, okusom ter iskanju iztiranega in eksotičnega.«

V Galeriji Alkatraz sta razstavljeni grafiki vrtnic, ki ju je Jasmina Cibic ustvarila v sodelovanju z botanično ilustratorko Beatriz Inglessis. Vrtnica je v zgodovini poznana kot simbol ljubezni, obenem pa je tudi narodna roža Anglije. Sorti vrtnic, ki sta upodobljeni na grafikah, imata za razliko od tradicionalne pozitivne simbolike slabšalni imeni. Sorti rož, ki danes ne obstajata več, sta bili ustvarjeni s cepljenjem in sta se imenovali Gypsy rose in Nigger boy rose. Več o grafikah pove Kovač.

Izjava

Rože pa so tudi del instalacije Tanje Lažetić, ki je prav tako umeščena v Galerijo Alkatraz. Instalacijo sestavljajo tri steklene kocke, ki vsebujejo raztrgane fotografije rož s treh umetničinih razstav in videodokumentacijo nastajanja instalacije. Na zidu poleg kock pa je opisana avtoričina razpetost med občudovanjem rož ter izkoriščevalskimi globalnimi trgovinskimi verigami, ki nam rože dostavljajo tudi sredi najtrše zime.

Izjava

Na dan otvoritve trodelne razstave je v Galeriji Alkatraz potekalo še performativno predavanje finske umetnice Minne Henriksson, naslovljeno Od elitnih okultistov do protirevolucionarjev in nacistične stranke. Predavanje je bilo zasnovano kot obrazložitev obširnega diagrama, ki prikazuje korenine ezoteričnih in rasnoznanostnih elementov nacistične ideologije. Prvo in drugo točko diagrama predstavljata Arthur de Gobineau, ki je leta 1853 napisal Esej o neenakopravnosti človeških ras, in Helena Blavatsky, soustanoviteljica Teozofskega društva. Tretjo točko, ki je vplivala na nacistično ideologijo, pa predstavlja rasistična znanost, ki je bila v zahodni in severni Evropi močno razširjena v drugi polovici devetnajstega stoletja. Rasistično znanost je Henriksson sicer kartirala že leta 2019 z delom Nordijska rasna znanost, ki je bilo razstavljeno v Mestni galeriji Ljubljana. Henriksson pove, zakaj se je odločila za ustvarjanje diagramov.

Izjava

Festival Mesto žensk bo potekal do 15. oktobra. Danes ob šestnajsti uri bo v ŠKUC-u potekalo predavanje Andreje Mesarič z naslovom Rasizirane predstave in oblikovanje slovenske belskosti v poznem habsburškem obdobju, ki mu bo sledil pogovor z Georgeem Chakravarthijem ter Lano Čmajčanin in Belindo Kazeem-Kamniński - umetnicama, ki sta prav tako sodelovali pri razstavi Jug v nas. Ob osmih pa boste v Stari mestni elektrarni lahko videli plesno predstavo Christiana Guerematchija Gibanje neuvrščenih.

_____

foto: Minne Henriksson, Od elitnih okultistov do protirevolucionarjev in nacistične stranke, 2022

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness