Koronavirus je sredi marca popolnoma zaustavil produkcijo kulturnih dogodkov, med njimi tudi gledaliških predstav in performansov. Z začetkom septembra smo vstopili v gledališko sezono 2020/21, a posledice epidemije še vedno krojijo in omejujejo gledališko dejavnost. V današnjih kulturnih novicah bomo izpostavili pogoje, v katerih trenutno ustvarjajo gledališčniki, in posledice koronavirusa za lansko ter letošnjo sezono.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal higienska priporočila tudi za gledališča. Večinoma vsebujejo predvsem splošno veljavna navodila za nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, varnostno razdaljo 1,5 metra tako med gledalci kot med nastopajočimi, če je to mogoče, popisovanje vseh udeležencev, brezstično poslovanje in stalno razkuževanje. So pa tudi nekatere posebnosti: med nastopajočimi in publiko mora biti vsaj 4 metre razdalje, kar pomeni več praznih vrst, kot si jih manjša prizorišča lahko privoščijo. V SNG Drama Ljubljana, ki ima eno večjih gledaliških dvoran, je tako prva vrsta, v kateri lahko sedi publika, šele osma. Med gledalci  mora biti vsaka druga vrsta prazna, v Drami so vmesne vrste kar izruvali, med gledalci pa pustili tudi po dva prazna sedeža. Kapacitete gledaliških dvoran so se posledično drastično zmanjšale. To vpliva tako na celotno atmosfero predstave kot tudi na finančni uspeh producentov, saj se je število kart, ki jih lahko prodajo, večkrat prepolovilo. Nekatera gledališča so zato karte tudi podražila. V Prešernovem gledališču Kranj, ki ima eno manjših dvoran, bodo lahko na predstavo sprejeli manj kot 50 gledalcev.

V Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je najbolj obiskano slovensko gledališče s 100 tisoč gledalci letno, bodo lahko vpisali okoli 3000 manj abonmajev kot običajno. V dvorani za 330 gledalcev jih bodo lahko sprejeli le 75. Ponovitev bo veliko več, pogosto tudi dve na dan, kar bo še posebej naporno za igralce, je za portal RTV izpostavila direktorica MGL-ja Barbara Hieng Samobor. Podobna situacija je v SNG Drama Ljubljana, kjer bodo vpisali manj kot dva tisoč abonentov, kar je le tretjina običajnega vpisa, zato je veliko večletnih abonentov ostalo brez letošnjega abonmaja in stalnega sedeža. V Slovenskem mladinskem gledališču pa so že pred koronavirusom zasnovali nov abonentski sistem, ki omogoča bolj poljubno izbiranje predstav in terminov.

V Gledališču Celje so kot varnostni ukrep sprejeli eno najbolj radikalnih rešitev, vse predstave v letošnji sezoni bodo imele dvojno zasedbo. Več nam je o ukrepih povedala direktorica Tina Kosi. 

izjava

Institucionalna gledališča, kot so ljubljanska in mariborska Drama, MGL in Mladinsko, sicer čutijo posledice koronavirusa, vendar imajo za delovanje še vedno zagotovljena sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, četudi v manjšem obsegu. Veliko bolj so finančnim težavam izpostavljeni nevladni zavodi ter gledališki ustvarjalci “na svobodi”, ki so imeli večmesečni popolni izpad dohodkov. Njim ukrepi ne omejujejo le  umetniškega procesa, temveč tudi eksistenco.

O posledicah koronavirusa za manjša gledališča smo govorili z Robertom Waltlom, direktorjem Mini teatra.

izjava

Waltl izpostavi iskanje alternativnih prostorov in pomanjkanje finančne pomoči s strani države.

izjava

Kaj pa občinstvo ostalih kulturnih prireditev? Zanimanje za gledališče ne upada. V raziskavi, ki so jo o vplivu covida-19 na obisk kulturnih prireditev izvedli v Kinu Šiška in Gledališču Glej, je 89 % vprašanih odgovorilo, da so se pripravljeni takoj vrniti na kulturna prizorišča in da dogodkov v živo ne moremo nadomestiti s spletnimi prenosi ali posnetki. Na vprašanje, ali je anketirance strah potencialne okužbe s covidom-19, jih je 62 % odgovorilo, da jih ni strah, od organizatorjev pa bolj kot zaščitne ukrepe pričakujejo obiskovalcem prijazno okolje.