Letošnja prejemnica prevajalske nagrade Radojke Vrančič je Lara Unuk. Nagrado si je prislužila za prevod štirih romanov: Številka 31328, Bog mi je priča, Dendriti in Eksperiment, ki so izšli lani in letos. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, in sicer prevajalcem, mlajšim od 35 let, za najboljše prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih del. Naštete romane je Unuk prevedla iz grščine, sicer pa prevaja tudi iz stare grščine in poljščine.

Nagrado so pod imenom Priznanje za mladega prevajalca prvič podelili leta 2002, od leta 2013 pa jo podeljujejo kot nagrado Radojke Vrančič, pomembne slovenske prevajalke iz francoskega jezika. Njeno najpomembnejše delo je slovenski prevod ciklusa sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta. Med drugim pa je prevedla tudi Laclosova Nevarna razmerja, Stendhalovo Armance in Zeleni pečatni vosek ter Claudinin dom pisateljice Colette. Zaslužna je tudi za številne prevode slovenskih avtorjev v francoščino.

Strokovno komisijo so sestavljali Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut, Damjan Zorc in Matej Hriberšek, ki ji je predsedoval. V utemeljitvi nagrade so izpostavili tudi nagrajenkin osebni angažma, ki se kaže v poglobljenih spremnih besedah, s katerimi slovenskim bralcem omogoča vpogled v živo literaturo jezika, iz katerega pri nas prevajajo le redki.

Roman Iliasa Venezisa Številka 31328: knjiga suženjstva, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, opisujejo kot klasiko grške literature, delo pa se opira na avtobiografske podatke in zgodovinska dejstva. Odlikujejo ga tudi poetični odlomki, ki jih je Unuk zajela s pravim tonom – ta se giblje med subjektivnim, privzdignjenim jezikom in tragiko konteksta. V prevodu romana Bog mi je priča grškega pisatelja Makisa Citasa, ki je izšel pri Beletrini, je prevajalka ujela različne plasti govora, ki jih prepleta avtor – zmes sodobnega idioma, svetopisemskih citatov in birokratskega govora. Roman orisuje grško realnost tik pred veliko gospodarsko krizo in tudi v slovenskem prevodu deluje živo in prepričljivo.

Prevod romana Dendriti Kalie Papadaki je izšel pri založbi Goga. Njegov jezik zaznamuje poetičnost, ki jo je Unuk uspela prenesti v slovenščino, hkrati pa je ohranila razumljivost. Prav tako so natančno in brez odvečnih pripomb prevedene materialne podrobnosti iz življenja malih ljudi v ameriški provinci, ki so slovenskemu bralcu neznane. V prevodu romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi , ki je izšel pri KUD Police Dubove, pa je Unuk v slovenščino prenesla izvirno literarno obliko na meji med romanom in kratko prozo. Tudi specifike ciprske različice knjižne grščine je v jezikovno dodelanem prevodu uspešno slovenila, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija. Podelitev nagrade Radojke Vrančič in pogovor z nagrajenko Laro Unuk načrtujejo v sklopu letošnjega virtualnega Slovenskega knjižnega sejma.

O procesu prevajanja in specifikah posameznih romanov nam je več povedala nagrajenka Lara Unuk.

izjava

Unuk je opisala tudi svoje prevajalske začetke.

izjava