Koliko bo stala kepica snega?
Če se ne spoznate na borzni trg in se želite ogniti njegovim suhoparnostim, rade pa prisluhnete napovedim o prihodnosti, predlagamo, da kar obsedite pred svojim radijskim sprejemnikom. V njem danes klepetamo in špekuliramo z umetnico Tajdo Stiplovšek Jug, ki trenutno razstavlja v galeriji Tkalka v Mariboru. Včeraj pa se je zaključila njena razstava v P74, ki se ji bomo posvetili v tej oddaji.
Razstava Treida, ki jo je kurirala Nina Skumavc, je sestala iz dveh prostorov, ki sta bivala vsak v svojem času. Prva soba se je zdela kot prostor iz preteklosti, ki še pride. Čez dve steni se je razprostirala projekcija grafa s cenami delnic snega. V ozadju je bil 3D-model zasnežene doline, po kateri smo se lahko razgledali z uporabo igralne konzole. Šlo je za dejansko nahajališče snega, s katerim trguje Treida, fiktivna spletna stran za prodajo in nakup delnic. V poltemi prostora sta svetili še luči dveh zamrzovalnikov. Skozi steklena vrata smo lahko videli njuno vsebino – v plastične vrečke zapakirane kepe snega.
Druga soba pa je postala svetla pisarna, v katero bi lahko naključno vstopili tudi danes. V njej je stala samo pisalna miza z namiznim računalnikom in nekaj osebnimi predmeti – izrezki novic iz časopisov in fotografijami zasnežene pokrajine, narejenimi z digitalnim fotoaparatom iz devetdesetih let. Na ekranu je bilo videti spletno stran Treida in graf s cenami snega.
Oba prostora sta se zdela kot prizora iz neke vzporedne realnosti. Umetnica pojasni, kaj je bilo njeno vodilo pri oblikovanju scenografije teh dveh prostorov.
Pisarna je bila tako polna namigov o tem, kdo je potencialni kupec te nove dobrine prihodnosti in kako njegove želje, zanimanja in spomini, ki na prvi pogled niso povezani z nečim tako hladnim in racionalnim, kot je trgovanje z delnicami, vplivajo na njegovo odločanje, prodajo in nakupe.
Narativ o trgovanju s snegom se je umetnici zdel zanimiv iz več razlogov. Med drugim je razmišljala o tem, kako različne generacije doživljajo pojav snega, kar je vzpodbudilo tudi razmislek o tem, kako bomo sneg dojemali v prihodnosti. Predvideva, da snega zaradi podnebne krize kmalu ne bo več oziroma bo postal zelo redek. Misel na sneg kot oddaljen spomin pa vzpodbudi nostalgična občutja.
Redkokdaj v vsakodnevnem življenju razmišljamo o monetarni vrednosti snega. S špekulacijo o porastu vrednosti snega in s pretvorbo naravnega pojava v akterja na trgu umetnica razmišlja o odnosu med naravo in človekom. Tematika je še posebej aktualna zaradi globalnega segrevanja in njegovih posledic za pojav snega.
Razstava tako predstavlja vpogled v prihodnost, v kateri je sneg muzejski artefakt, zavarovan in na ogled v vitrini. V tej prihodnosti sneg ni več del življenja, ampak nekaj, kar lahko vidimo zgolj od daleč ali pa s tem prekupčujemo, ne da bi stvar kadarkoli videli.
Umetnica stopnjuje delovanje človeka v naravi do te mere, da izpade absurdno in humorno, hkrati pa s spekulativnim pristopom gledalki vseeno kaže potencialne posledice človeškega delovanja.
Ko se umetnost izraža o ekoloških temah in človeškem vplivu na okolje, je pogosto soočena z nevarnostjo, da je pri tem bodisi pridigarska bodisi zgolj uprizarja podatke, ki so vsem znani. Tako gledalke pogosto ne doseže. Stiplovšek Jug napovedovanje cen na borzi sopostavi z napovedovanjem posledic človeškega delovanja. S prvim se pogosto ukvarjamo, drugo pa poskušamo potisniti iz svojih misli. Umetnica pojasni, kako k obravnavi ekoloških tematik pristopa pri svojem delu nasploh.
Dodaj komentar
Komentiraj