Kultura v mestu lepega tlakovanja in picerij
Današnji Kulturni obzornik posvečamo negotovemu občinskemu financiranju področja kulture v Mariboru, ki pa ga tokrat v večji meri kot doslej spremlja še negotovo financiranje področij dopolnilnih socialnovarstvenih programov in športa. Nižanje sredstev za našteta področja naj bi sprva obsegalo štirideset- do šestdesetodstotni delež predhodno zagotovljenega denarja, nato dvajset odstotkov, naposled pa je mestni svet prejšnji teden potrdil, da se bodo sredstva izplačala v polni meri, kot so začrtana v proračunu mestne občine, sprejetem v aprilu. Vendar pa ni znano, kdaj bodo več kot pol leta zapoznela izplačila pričela pritekati na račune upravičenk in upravičencev, četudi so njihove vsebine – denimo v sklopu festivala Lent – v polnem teku.
Ničkolikokrat preobrnjen kamen pomanjkanja denarja za kulturne dejavnosti smo brcali po ulicah drugega največjega slovenskega mesta. Sestali smo se z več kulturnimi delavkami, ki delujejo v nevladnem sektorju ali so samozaposlene v kulturi in svoje delo povečini opravljajo prav v mestu ob Dravi. Z njimi smo govorili o kratko- in dolgoročnih preživetvenih strategijah.
Direktorica Mladinskega centra Pekarna Urška Breznik predstavi, kako so se s tovrstnimi manevri občine spopadali v prejšnjih letih in kako se letošnje stanje razlikuje od predhodnih. Razloži tudi, kako vpliva na delovanje MC Pekarna.
Mojca Kasjak, koreografinja, pedagoginja, direktorica plesnega festivala Platforma sodobnega plesa in nekdanja mestna svetnica poudari, da je bil odnos mestne občine do kulture podoben že v času prejšnjih dveh županovanj.
Takrat ko je bil na čelu mestne občine…
Mnoge sogovornice in sogovorniki izpostavljajo, da je bil občinski proračun sicer res sprejet, vendar se v pogovorih z občinskimi uradniki vsakič znova izkaže, da občina ne more zagotoviti, da ta sredstva res ima in jih lahko ter jih bo res izplačala. Četudi so upravičenci od občine že prejeli pogodbe in jih podpisali ter imajo uradno zagotovilo, da bodo prejeli vsa obljubljena sredstva, Breznik izpostavi še eno potencialno težavo.
Kasjak izpostavi še eno izmed zavez, ki se je mestna občina ne drži in zamuja z njenim sprejetjem.
Vsakoletno zamujanje z izplačili povzroča, da se v mestu v prvi polovici leta izvaja znatno manj vsebin in dogodkov, v drugi polovici – ko pričnejo pritekati občinske finance, najprej v enkratnem znesku za pretekle mesece in nato mesečno – pa se vsi programi izvajajo naenkrat in pospešeno. Prav tako sta otežena zastavljanje programa za prihodnja leta in sklepanje dogovorov s partnerji ter izvajalci.
Mestna občina je svojo namero znižanja sredstev tokrat razširila tudi na javne zavode, katerih ustanoviteljica je navsezadnje sama. Številni sogovorniki, ki so v večini samozaposleni v kulturi ali delujejo primarno v okviru nevladnih organizacij, so izpostavili, da takšno nižanje sredstev in neizplačevanje le-teh njih prizadene dvakrat. Javni zavodi so namreč pogosto njihovi partnerji in delodajalci.
Kljub vsemu pa v času čakanja mnoge organizacije v prvi polovici leta svoje delo izvajajo v skladu z zastavljenim celoletnim programom, v pričakovanju občinskih sredstev sredi leta.
Kako še posebej dolga zakasnitev v letošnjem letu vpliva na delo organizacij, katerih program je še posebej zgoščen v poletni sezoni, na primeru Letnega kina Minoriti predstavi Žiga Brdnik iz Društva za razvoj filmske kulture.
Kljub slabim obetom pa bodo letni kino letos poleti navsezadnje lahko izvedli.
Zoran Petrovič iz Kulturno-umetniškega društva Moment pojasni, kako jim je uspelo izvesti ves zastavljen program, vključno s festivalom Prestopi, ki je potekal maja.
Miha Horvat, intermedijski umetnik, skrbnik interdisciplinarnega laboratorija GT22 in pravni zastopnik Fundacije son:DA izpostavi navajenost na neustrezne in nevzpodbudne delovne pogoje v polju sodobne umetnosti nasploh in predstavi obliko financiranja, ki sta jo sprva v obliki umetniškega projekta zagnala s sočlanico dvojca son:DA Metko Golec. Ta oblika še danes vzdržuje GT22.
Miha Horvat pove, da zamude v izplačilih niso izrazito vplivale na njegovo delo znotraj GT22, ker slednji ni njegova primarna zaposlitev. Vendar pa ukvarjanje s kulturo ali vodenje kulturne organizacije ob drugi zaposlitvi povzroči, da je prizadevanja težko profesionalizirati. Tako je tudi v GT22.
Ja v našem specifičnem primeru…
Svojo strategijo zagotavljanja dovoljšnjega zaslužka na kulturnem področju kot samozaposlena kulturna delavka je z nami delila tudi lektorica, urednica in producentka literarnih dogodkov Nina Medved.
Prenehanje z umetniškim udejstvovanjem v njegovi čisti obliki pa ima različne variacije. Mojca Kasjak pove, kako svojo dejavnost pogosto preoblikujejo mariborske plesalke in plesalci.
Bolj kot smo govorili o centralizaciji…
Žiga Brdnik iz Društva za razvoj filmske kulture pove, da poskušajo ustvarjati pogoje, ki bi mlade ljudi, ki si želijo dela na področju kulture, prepričali, da ostanejo v Mariboru.
Poleg odhajanja kadra v druga mesta pa mnogi izpostavljajo tudi nezmožnost zagotavljanja produciranja originalnih vsebin v mestu. Umetnostna zgodovinarka in kuratorka Sara Nuša Golob Grabner, ki je med drugim direktorica Festivala fotografije Maribor, predstavi, kako preokupacija z zagotavljanjem osnovnih pogojev vpliva na zmožnost posvečanja pozornosti vsebinskemu delu projektov.
V kolikšni meri se torej mariborske kulturnice in kulturniki še zanašajo na občinska sredstva in kakšne posledice zanje in za mesto prinese odcepitev od občinskega financiranja?
Četudi deli njen sentiment do zanašanja na občinsko financiranje, Brdnik izpostavi odgovornosti in zaveze mestne občine.
Mnogi so izpostavili, da so se zaradi kriznega stanja bolj povezali s sodelavci v polju kulture. Cilj povečanega povezovanja je ponavadi zagotovitev, da se vsemu navkljub zastavljene vsebine lahko izpeljejo. Vendar pa ga lahko vodi tudi nasprotna gesta, ki bi jasno pokazala na luknjo, ki bi nastala ob odpovedi vsega kulturnega dogajanja.
Dodaj komentar
Komentiraj