Konec lanskega leta se je v Nemčiji končala šestnajstletna vladavina Krščansko demokratske unije. Zmagovalna Socialdemokratska stranka je konsolidirala koalicijo s stranko Zeleni in liberalno Svobodno demokratsko stranko, ministrstvo za področje medijev in kulture pa je pripadlo Zelenim. Na položaju ministrice za kulturo je tako po osmih letih Moniko Grütters zamenjala Claudia Roth, bivša članica Evropskega parlamenta in podpredsednica nemškega zveznega parlamenta. Današnje Kulturne novice posvečamo pomenu spremembe nemške oblasti za nemško kulturno politiko.

Predhodna koalicija je v letu 2022 za kulturno ministrstvo predvidela 2,1 milijarde evrov, kar je 73 odstotkov več kot leta 2013, ko je na položaj ministrice stopila Monika Grütters. V letu 2021 so kulturnemu sektorju v boju proti posledicam koronskega primanjkljaja namenili dodatne 1,2 milijarde sredstev. Nova kulturna ministrica si poleg vsebinsko praznih ciljev, kot je podpiranje kulturnih ustanov in projektov nacionalnega pomena, zadaja tudi ohranjanje spomenikov za spomin na žrtve nacionalsocialističnega terorja na eni strani in za spomin na krivice v bivši Nemški demokratični republiki na drugi strani.

Program stranke Zeleni, katere del je tudi nova kulturna ministrica, za področje medijev in kulture poudarja sedem točk, med katere spada tudi povečanje javnih financ, s katerimi naj bi kulturni sektor naredili odpornejši na krize. Ključnega pomena naj bi bila predvsem krepitev blagajn socialnega zavarovanja za umetnike in krepitev ter varovanje filmskega sektorja in kinomrež. Druga točka predvideva prost vstop v državne muzeje za šolarje in šolarke ter odprtje javnih knjižnic v nedeljo; oboje naj bi olajšalo dostop do kulture.

Zeleni se prav tako zavzemajo za uvedbo kvot za vodstva državnih kulturnih ustanov, pri dodelitvi štipendij in sestavi komisij. Zeleni naj bi prav tako ustanovili tako imenovane »Zelene fonde za kulturo« kot instrument za podporo zelene transformacije kulturniškega področja. O podrobnostih transformacije so Zeleni sicer precej skopi; ta naj bi vključevala spodbujanje ekološke filmske produkcije in razstav, ki porabijo manj ogljikovega dioksida.

Čeprav Zeleni želijo višati sredstva za kulturo, želi Roth prestrukturirati Prusko fundacijo za kulturno dediščino v Berlinu, ki upravlja s 27 muzeji in kulturnimi organizacijami v Berlinu in je največji nemški delodajalec v kulturi. Ima namreč kar 2000 zaposlenih in je po besedah Roth strukturno preobremenjena in v svojem delovanja neučinkovita.

Roth je ob prevzemu ministrstva prevzela tudi zaveze prejšnje vlade o vračanju kulturne dediščine in umetnin, ki so bile ukradene v času kolonializma in nacizma. Obljuba dela dolg in Roth je že na začetku svojega mandata sklicala sestanek z upravnimi odbori večjih muzejev, na katerem so razpravljali o implementaciji projekta. Načrt je tako prvi, čeprav le simboličen, korak v procesu dekolonizacije nemških muzejev.

Po dolgotrajni vladavini koalicije Krščanskih demokratov Zeleni očitno ne napovedujejo bistvenih sprememb v nemški kulturni politiki. Nejasno prihodnost nemške kulture smo občutili tudi v kulturni redakciji Radia Študent. Med iskanjem komentarjev smo naleteli na previdnost pri vseh institucijah, ki smo jih poklicali. Napotili so nas vse višje po hierarhični lestvici, dokler nismo klicali pisarne Claudie Roth, kjer pa odgovora na klic nismo prejeli. Zeleni tako ostajajo redkobesedni glede prenosa svojega programa, osredotočenega predvsem na ekološkost in vzdržnost, na kulturni sektor.

Kulturne novice je pripravil Martin, mentoriral je Jernej.