Ljubljanske lučke 2k22
Zadnji petek v novembru in zadnji petek pred začetkom adventa je ob peti uri in petnajstih minutah slovenska prestolnica ponovno zažarela v soju praznične okrasitve. Ta bo pohajkovalce in pohajkovalke, ki v mesto prihajajo od blizu in daleč, osvetljevala vse do sredine januarja. Letošnja postavitev nosi naslov Splošni um // duh skupnosti. Danes v Kulturnih novicah o tem, kaj naj bi ljubljanske lučke sporočale in kako jih interpretira splošni um.
Svetlobno postavitev, ki že več kot dve desetletji ohranja približno enako formo, letos že četrtič pripravlja arhitekt Urban Modic. Vlogo mestnega lučkarja je Modic podedoval od svojega očeta, danes pokojnega akademskega slikarja Zmaga Modica. Glede na to, da družina Modic sceno praznične osvetlitve monopolizira že skoraj četrt stoletja, bi pričakovali, da več Ljubljančanov ve, čigavo delo jim v prazničnem času visi nad glavami.
Koncept letos hkrati nadaljuje tradicijo Modica starejšega in vpeljuje nove elemente Modica mlajšega. Tako kot prejšnja leta naj bi se Ljubljana tudi letos ‒ ob pomoči več kot petdesetih kilometrov lučk in približno osemsto petdesetih svetlobnih teles ‒ prelevila v živeč in dihajoč organizem. Mestno tkivo igra vlogo skeleta, medtem ko Ljubljanica prevzame vlogo glavne žile. Svetlobna postavitev na Prešernovem trgu je osrednji element mesta in s tem centralni živčni sistem oziroma možgani. Luči ob Ljubljanici so nevroni. Sprehajalci »in druga mestna bitja« pod lučmi pa naj bi simbolizirali duh in s tem esenco urbanega organizma. Organizem mesta še naprej spremljajo že ustaljeni matematični in geometrijski elementi, ki stojijo kot univerzalni jezik interpretiranja umetnosti in vesoljnih pojavov. Večina elementov in krovni koncept sta prebivalkam in prebivalcem Ljubljane že dobro znana. Urban Modic pa je očetovo dediščino nekoliko premestil in tako ustvaril nekakšen podkoncept. Letos je ta posvečen tistim, ki živijo z multiplo sklerozo. Kaj pa domačinom predstavljajo lučke in kako interpretirajo njihov pomen? Jim je sploh mar zanj?
Tudi če avtorjevega sporočila ni mogoče vedno razbrati in je za razumevanje konceptualno zasnovane razsvetljave potreben deepdive po spletni strani visitljubljana.com, lučke v srcih obiskovalcev in obiskovalk tudi letos vnemajo ta in ona čustva.
Takšno mnenje o problematičnosti ekscesne osvetljave je dokaj pogosto. Je pa Mestna občina Ljubljana letos zagotovila, da bodo v znamenju energetske krize lučke ponoči na določenih lokacijah ugašali. Strošek porabe energije za praznično razsvetljavo pa naj bi znašal le pičlih 2660 evrov.
Glas o ljubljanskih lučkah nedvomno seže v deveto vas in v prestolnico privabi vse od prazničnih fanatikov pa do prazničnih skeptikov.
Z umetnostnega stališča pa so lučke skorajda preveč konceptualno zasnovane in ostajajo veliki večini gledalcev nedostopne. Predstavljajo le še eno predbožično razvado, ki nam ponavadi siv in meglen center za dva meseca osvetli s kupom migetajoč ledic. Zaradi energetske krize študenti po vsej Ljubljani sicer iz omar vlečejo dodatne odeje, a center je pa res lep. Ni kaj. No, pa tudi stojnic s kuhanim vinom letos ne manjka.
V nedeljo zvečer je o lučkah sprehajalce spraševala Neža Vengust.
Naslovna slika: avtorica teksta.
Dodaj komentar
Komentiraj