Med kičom in Kučanom: Kičan ...

Kulturna ali glasbena novica
28. 1. 2016 - 15.30

Kič. Okrasni predmet oziroma izdelek brez umetniške vrednosti. Beseda, ki naj bi izvirala iz nemške Kitsch, zapisane s s-c-h, ta pa iz angleške sketch, se pravi skice – po manj premožnih ljubiteljih umetnosti, ki so se pri lišpanju svojih zidov zadovoljili s skicami znanih avtorjev.

Kič. Predozirana sentimentalnost in melodrama. Množična produkcija, ki ne odslikava razmerja med mojstrom in njegovim produktom. Posnemanje že videnega, ki predstavlja trivialnega duha nasproti umetniškemu.

Relax! Kaj pa pop-art kultura, dela »kralja kiča« Jeffa Koonsa, Andyja Warhola, Toma Wesselmanna, ne nazadnje tudi Marcel Duchamp, ki se je poscal na vse oziroma razstavil svoj pisoarček it out! Glorifikacija kiča v najprestižnejših muzejih in galerijah. Kitschifikacija v povezavi z nostalgičnostjo in vintage kulturo: za hip-hop v babičino skrinjo. Nad ločevanje prefinjenega in slabega okusa s humorjem in ironijo.

Le v namig nadaljnemu razmišljanju; o kiču bi bilo nemara zanimivo razmišljati kot o zloženki samotne velike začetnice K. [ka], ki označuje obrezani priimek Franca Kafke oziroma tako ali drugače tudi njegove tri romaneskne junake in ič-a, s katerim Mladen Dolar v knjigi Oficirji, služkinje in dimnikarji prevaja grški den. »Den zaznamuje neko do kraja paradoksno identiteto, ki se izmika alternativi med bit in nič: ni bit(je), a tudi ni nič, je kot utelešenje negativnosti, vendar ne nekaj, kar bi bilo mogoče identificirati, na kar bi bilo mogoče položiti prst, in predvsem ne nekaj, kar bi bilo mogoče šteti za eno.« Ne nič, ampak ič! Ker pa sam ič ni že tudi kič, še kafkovski K., na črkovni ravni obrezana ključavnica in ključ hkrati …

Čemu ta kičasti uvod? Zaradi Kitcha, pisanega samo s c-h, brez supermanovskega s. Zaradi Kitcha, zavoda za umetniško produkcijo in raziskovanje, ki bo drevi v Stari elektrarni premierno izvedel performans z naslovom Prisega. Izhodiščni citat performansa Prisega prihaja straight out of Murgle: Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan. »Kaj se zgodi, ko dva Balkanca vzameta to dejstvo smrtno resno?« Si po slovensko rečeta, »kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri« ali po balkansko »ko rano rani, rano dan zajebe«? »Dobrodošli v naši kafani, naj se zabava začne!« Med Kučanom in kičom: Kičan …Nekaj izhodiščnih misli o performansu nam je zaupala gostiteljica Lana Zdravković:

Izjava

Zakaj so si za izhodišče performansa izbrali citat, ki je še bolj znan kot vic o tem, zakaj si bo Kučan pustil rasti brke, spet Lana Zdravković :

Izjava

Razmišljanje o človeku, stvarstvu, želji, užitku, prepovedi ter nadzoru - s piko na i v veliki fotografiji z naslovom Evolucija, ki izhaja iz Michelangelove upodobitve biblične geneze sveta in osrednjega prizora Stvarjenja Adama v Sikstinski kapeli - pa je motiv pet metrov širokih in tri metre visokih fotografij, s katerimi Rajko Bizjak zaokrožuje različne fotografske serije preteklih petindvajsetih let. Odprtje razstave danes ob 19. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.