BUM, BUM, BUM, 11. 9. je tu, ura pa kaže čas, da si pogledamo, kaj bombastičnega in rušilnega se ima danes zgoditi na kulturnem bojnem polju. Gibali se bomo po razstavnih prostorih Galerije Škuc in MSUM-a. Prva po postregla z etnografsko razstavo o možnostih interpretacije metaumetnosti, drugi pa nas bo odpeljal v sfere zvočnega.

Razstava Kaj je bila moderna umetnost?, ki bo otvorjena danes ob 20. uri v prostorih Galerije Škuc, prek medija razstave raziskuje kulturni dogodek razstave Kaj je moderna umetnost. Ta je v Berlinu leta 2006 obsegala serijo razstav in dogodkov, ki so zajemali specifično prakso umetnosti, ki sloni na anonimnosti in kopiranju. Več o širšem kontekstu razstave nam je povedal umetniški vodja Galerije Škuc Vladimir Vidmar.

Izjava

Projekti, razstavljeni na berlinski razstavi pred dvanajstimi leti, poleg preizpraševanja koncepta enkratnosti avtorja in originala naslavljajo tudi samo umetnost in umetnostno zgodovino. Dela na razstavi se osredotočajo na razstave, zbirke in institucije umetnosti, ki so zaznamovale 20. stoletje in so s prakso kopiranja de- in rekonstruirala specifične historične kontekste in narative. Razstavo Kaj je moderna umetnost? sta v sodelovanju z Muzejem ameriške umetnosti organizirala Inke Arns in Walter Benjamin. Tokratna razstava o razstavi pa je plod sodelovanja Arhiva muzeja ameriške umetnosti v Berlinu in Galerije Škuc. Vladimirja Vidmarja smo povprašali kaj sploh pomeni in kako se kaže specifična praksa kopiranja v umetnosti.

Izjava

Leta 2006 so razstavljali spomine na moderno umetnost 20. stoletja, današnja razstava v Galeriji Škuc pa bo z dokumenti, fotografijami in medijskimi odzivi odprla metarefleksivno polje v smislu spomina samega spominjanja. Jutri bo ob 17.00 razstavi sledil spremljevalni program, na katerem bo zgodbo Muzeja ameriške umetnosti v Berlinu predstavil tehnični asistent muzeja Inke Arms.

V prostorih MSUM-a se bo v sklopu koncertnih ciklov FriForm A/V v produkciji KUD Mreža ob 19.00 z zvočno instalacijo, naslovljeno 20 Inventions (Inventions, glasbena forma pri Bachu), predstavil bobnar in skladatelj Slobodan Kajkut. Dotična instalacija je njegovo najodmevnejše delo. Instalacija v prostor postavlja 20 prenosnih gramofonov, vsak izmed njih pa predstavlja eno glasbeno postajo s kratkimi klavirskimi kompozicijami.

Če še vedno ne veste, kakšna je razlika med prevajalcem in tolmačem, se lahko v naslednjih dneh udeležite dogodkov Združenja slovenskih konferenčnih tolmačev ZKTS. Na dogodkih bodo predstavili zgodovinsko in aktualno vlogo poklicnega tolmača, čigar delovanje, kot so zapisali, je pogosto skrito očem javnosti. V Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si lahko od 11. 9. do 23. 9. ogledate mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki bo organizirana v sodelovanju z mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev AIIC. Razstava se osredotoča na manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov, ki so potekali v štirih uradnih jezikih in ne predstavljajo pomembnega vidika zgolj v mednarodnem pravu, temveč tudi v poklicu konferenčnega tolmača.

Po kulturi je bombardirala Kaja