MGML hobotnica
Muzeji in galerije mesta Ljubljane, krajše MGML, so največji ljubljanski javni zavod, ki skrbi za konglomerat institucij, namenjenih ohranjanju premične kulturne dediščine, ter na popolnoma nasprotni strani spektra za predstavljanje tuje in domače sodobne umetnosti.
MGML sestavlja trinajst enot. Prva ustanovna člana sta Mestni muzej in Mestna galerija, ki sta se leta 2009 združila pod okriljem Mestne občine Ljubljana. V kasnejših letih so se pridružile še: Galerija Jakopič, Galerija Vžigalica, Plečnikova hiša, Kulturni center Tobačna, Bežigrajski galeriji 1 in 2, Vila Zlatica ter najmlajša in najrazvpitejša članica – Cukrarna. MGML pa upravlja tudi z Arheološkim parkom Emona, Spominska sobo Ivana Cankarja na Rožniku in Župančičevo spominsko zbirko v mestni knjižnici. Kljub skupnemu imenu imajo posamezne enote po besedah vodje Galerije Vžigalica in Galerije Jakopič Marije Skočir svojo avtonomijo.
Posamezne galerije oziroma muzeji se torej svojih programov in vizij lotevajo na lastno pest. Pri tem opravljajo različne vloge, preteklost mesta in njena aktualizacija sta domena Mestnega muzeja Ljubljana, Plečnikove hiše in Vile Zlatice. Sodobnejše prakse predstavljata Galerija Jakopič s fotografijo, Mestna galerija z razstavami sodobne likovne produkcije, Bežigrajski galeriji z osebnimi poetikami posameznih umetnikov ali pa zgodovinsko zanimivimi modernističnimi in postmodernističnimi momenti. V Galeriji Vžigalica si lahko ogledamo laboratorijsko-multimedijske prakse. Direktor Muzejev in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin pojasnjuje, kaj je skupno vsem enotam.
Intermedijska umetnica Saša Spačal, ki je v institucijah MGML-ja že dvakrat razstavljala samostojno ter dvakrat sodelovala pri skupinskih razstavah, pojasnjuje, da tudi vabila posameznim umetnikom razpošiljajo kustosi enot MGML-ja. Po njeni izkušnji so kuratorji do vizije povabljenih umetnikov spoštljivi.
Pri toliko enotah, ko vsaka koraka po svojem tempu, sta razdeljevanje sredstev ter neizogibna sopotnica, birokracija, pomembna dejavnika. Več pove Marija Skočir.
Kakovost produkcije, ki jo poskuša MGML vzdrževati v svojih prostorih, visi predvsem na zaupanju do vodij, ekip ter kustodiatov posameznih enot. Blaž Peršin pojasnjuje, kako ovrednotijo programe in koga pri tem najbolj poslušajo.
Kljub vsemu blišču, idilični organizaciji ter spoštovanju mnenja svojih zaposlenih pa že hiter pogled na Facebookovo stran Muzejev in galerij mesta Ljubljane pokaže, da določene enote po več tednov niso deležne niti ene objave. Trenutno prevladujejo objave o novi razstavi Vračanje pogleda v Cukrarni, predavanjih o okoljski ozaveščenosti v Galeriji Jakopič in vabila na vodstva po Galeriji Vžigalica ali Kulturnem centru Tobačna. Kdo je resnični krivec, da so na primer Bežigrajski galeriji in Vila Zlatica tako slabo oglaševani, je ob zaključku pogovora pojasnil Blaž Peršin.
Predstavniki MGML-ja so z nami veliko raje kot podrobnosti upravljanja in financiranja delili vse od dolgoročnih in kratkoročnih vizij posameznih galerij in muzejev do tega, kdo pripravlja programske sheme in kako pozorno spremljajo odzive javnosti na svoje delo. Morda bodo današnje Kulturne novice padle v sfero rumenega tiska, morda pa bomo zadovoljili piarovsko ekipo MGML-ja in direktorjevo željo po novinarskem pokrivanju likovne produkcije tako kot v dobrih starih časih.
Kulturne novice je pripravila vajenka Neža V.
Dodaj komentar
Komentiraj