Mi gledamo film, film gleda nas
Današnji Kulturni obzornik bomo preživele v zavetju kinodvorane Silvana Furlana. Tu se mudimo na Jesenski filmski šoli revije Ekran, kjer smo obiskale torkovo predavanje dr. Nine Cvar z naslovom Kulturna logika umetne inteligence v filmu in onkraj.
Cvar predstavi vsebino predavanja …
Cvar analizo odnosa znanstvene fantastike in umetne inteligence opravi skozi preučevanje tropov, ki se v filmih kažejo na narativni ravni. Ugotavlja, da ti tropi pogosto izražajo neko nelagodje do umetne inteligence. To se kaže že denimo v Langovem Metropolisu. Nelagodje do vse večje avtonomije strojev lahko v določenih narativih odpira zanimive premisleke o družbenih razmerjih. Tako antropomorfizirana robotka Ava v filmu Ex Machina in virtualna asistentka Samantha v filmu Her nagovarjata razmisleke o objektivizaciji žensk. Tadva primera, kot vsi obravnavani, izhajata iz Hollywooda. Izbiro korpusa obrazloži Cvar.
Neke prevladujoče kulturne logike ne moramo mislit brez prevladujočih semiotskih strojev …
Novi premisleki se nam ne odpirajo zgolj na politični ravni. Cvar opaža nov obrat v dojemanju resničnosti. Barthesov pristop pri analognem gledanju vzpostavlja jasne, kavzalne relacije med označevalcem in označencem. Napram temu je slutiti baudrillardovski obrat, ki ga Cvar ponazori na primeru dokumentarca o Beatlih, Get Back.
Korenita študija novosti, ki jih spremlja tehnološki napredek tako na narativni kot na čisto tehnični ravni, pa nam ponuja iztočnico za celostno razumevanje družbe. Film je dokument časa, priča spremembam v družbi, kot poudari sogovornica.
Vsaj do, recimo tudi vzpona novih medijev …
Dialektičnost, ki jo omenja Cvar, nas spomni na naslov letošnje Jesenske filmske šole; Mi gledamo film, film gleda nas. Čeprav se to tako lepo poveže v kontekst dialoškosti med filmom in gledalkami, pa poimenovanje pravzaprav odpira še zanimivejše premisleke. Urednica Ekrana Ana Šturm, ki je program soustvarila skupaj z Anjo Banko in Vitjo Dominkuš Dreuom, obrazloži izbiro imena.
Ogled filma v kinu ni več primaren način gledanja filma …
Letos je torej v fokusu tako prevpraševanje novih pristopov k filmu in izkušnji gledanja, o čemer je govora na teoretičnih predavanjih. Kot pojasni Banko, pa filmski del programa temelji na mnogoterosti filmske izkušnje.
Seveda je mnogo več od tega, kar smo uspeli zajeti v tej retrospektivi …
To je dobrodošlo tudi v sklopu obletnic, ki ju obeležuje letošnja Jesenska filmska šola: stoletnici prve mestne dvorane v današnjem Kinodvoru in šestdesetletnici Kinotekine dvorane Silvana Furlana. Nadaljuje Šturm.
Nekateri filmi na programu so metafilmi, ki se ukvarjajo z izkušnjo kina …
Tej izkušnji kina se je možno priti poklonit še do konca tedna, z vikendom vred. K teoretičnemu delu bodo prispevali tako tuji kot domači filmski umi. Med drugim tudi RŠ-ev domači Oskar Ban Brejc, ki se bo v petek ukvarjal z Zatopljenostjo in njeno spodletelostjo. V četrtek bo Mattias Frey govoril o Algoritmih in občinstvih, v soboto pa Valerie Wolf Gang o Razširjeni resničnosti in spreminjanju paradigem filmske industrije. Kot rečeno je filmski program pester, med drugim se bo v petek predvajal tudi OG King Kong.
V tem prepletu cinefilskega sladokustva in kritičnega prevpraševanja je kljub primatu streaminga predvsem čutiti veselo praznovanje izkušnje kinodvorane. Temu pritrdi Banko.
Po koroni spremljamo vračanje v kinodvorane …
Poglede je izmenjevala Nastja.
Vir slike: Slovenska kinoteka
Dodaj komentar
Komentiraj