O pomoči kulturi nič novega in novo poglavje o Plečnikovem stadionu

Kulturna ali glasbena novica
29. 5. 2020 - 15.20

Odziva državne sekretarke za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc na torkovo akcijo kulturnikov pred ministrstvom za kulturo ne moremo označiti drugače kot z besedo nesmisel. Očitno je namreč, da ministrstvo ni v stiku z realnim stanjem kulturnic in kulturnikov ter da njihovi ukrepi nimajo nikakršne zveze z umetniško oziroma kulturno produkcijo. Takšnega mnenja je Aktiv delavk in delavcev v kulturi.

Na kulturo se je povsem pozabilo pri prvem svežnju ukrepov za blaženje posledic epidemije, minister pa se zasedanja sploh ni udeležil. Pri drugem paketu je bilo ministrstvo dobesedno pozvano k ukrepanju, v tretjem pa je kultura ponovno izostala. To, s čimer se sekretarka v odzivu hvali, je za kulturnice in kulturnike povsem brez pomena. Čeprav je nezadovoljsvo z delovanjem institucije, ki naj bi za kulturo poskrbela jasno izraženo, je odgovornim za to prav malo mar.

Zgodba okoli projekta Bežigrajski športni park je dobila novo poglavje. Slovensko nacionalno združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS je namreč po javni razgrnitvi dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja na družbenike podjetja Bežigrajski športni park, krajše BŠP, naslovila odprto pismo, v katerem poziva k odstopu od zastavljenega projekta oz. spremembi njegove zastavitve. Predrugačenje načrta naj bi se zgodilo tako, da bi prenova stadiona ohranila njegove nenadomestljive vrednote, saj gre po njihovih besedah za enega najpomembnejših spomenikov pri nas. Pod pismo so se podpisali strokovnjaki s področja arhitekture in umetnostne zgodovine. Želijo si, da bi bila prenova Plečnikove umetnine skladna s cilji Agende 2030 za trajnostni razvoj, predvsem z 11. ciljem, ki države zavezuje k temu, da poskrbijo za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta, ki bodo življenje v njih bogatila in izražala prizadevanja za ohranitev svetovne in naravne dediščine.

Dosedanja zastavitev projekta, kot so zapisali, namreč ni ustrezna, saj ne ohranja temeljnih vrednot kulturnega spomenika državnega pomena, zaradi katerih je bil za slednjega sploh razglašen. Plan je v nasprotju z uveljavljenimi mednarodnimi določili in standardi varstva kulturne dediščine. Na neustreznost projekta je združenje sicer opozarjalo že leta 2009, prav tako z javnim pismom, vendar so bile njihove zahteve in predlogi preslišani, na posvetu in okrogli mizi leta 2016 pa je bil zavrnjen tudi poziv k dialogu glede usode kultnega stadiona.

O dogajanju leta 2009 nam je več povedala predsednica združenja ICOMOS Sonja Ifko: 

Izjava

Prvi akciji pa je, kot rečeno, sledila še ena, ki se je zgodila leta 2016.

Izjava

Ne bojijo se le, da avtentičnost in celovitost Plečnikove dediščine ne bosta ohranjeni, temveč jih hkrati strah, da bo stadion v sedanjih negotovih razmerah postal še en nedokončan projekt. Podpisniki so ob koncu izrazili tudi pripravljenost, da sami strokovno pomagajo pri prenovi stadiona. Gospodarsko družbo BŠP je sicer leta 2007 ustanovila družba poslovneža Joca Pečečnika GSA v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije. Prenovo naj bi opravili po načrtih biroja GMP iz Berlina, ki je bil leta 2009 izbran na natečaju in naj bi sicer predvideval ohranitev zgodovinskih elementov objekta in novogradnjo - hotel, športna klinika, trgovine, poslovni prostori in prostori za bivanje - vendar je očitno kljub številnim strokovnim usklajevanjem po mnenju podpisnikov še vedno neustrezen. To obrazloži Sonja Ifko.

Izjava

Kulturne novice je pripravil vajenec Marko. Pomagala Nika.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.