Kako kulturne novice začeti karseda obetavno? Morda kar po bližnjici – tako da se »obesimo« na samo besedo – natančneje na naslov performansa, ki danes ob 20. uri na Malem odru Narodnega doma v Mariboru odpira 3. sezono sodobnih uprizoritvenih umetnosti “Nagib na oder”. »Projekt Obetavno! je zastavljen kot serija performativnih situacij, ki potekajo po različnih lokacijah v Sloveniji. V vsaki situaciji formirajo prostor s svojim potencialom konteksta.« Potenciali, ki bodo obetali drevi, so naslednji: Loup Abramovici kot potencial gibanja, Tomaž Grom kot potencial zvoka in posebni gost Janez Janša kot potencial vsebine. Seveda gre pri slednjem za režiserja ter intermedijskega umetnika, ne pa za Princa teme, kot politika po istem imenu kličejo dečki iz Mladine. Performans Obetavno! bo Janšo, Groma, Abramovicija ter teorijo plesa sprešal in »konfrontiral v času navzočnosti gledalca kot tistega potenciala, ki s svojo prisotnostjo v tej situaciji lahko sproži umetniški dogodek«.

Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo in Zavod 0.1 danes ob 19. uri vabita v Trubarjevo hišo literature na predavanje z naslovom Umetniški izraz telesa skozi psihoanalizo. Več o dogodku, na katerem bodo izpostavljena aktualna vprašanja plesnega izraza, možnosti za subjekta s psihotično strukturo in tudi načini zdravljenja, pa bo povedala filozofinja ter glavna in odgovorna urednica revije SDLP Kartel Magdalena Germek:

Izjava

»Mati, kave bi!« Bi jo - kot nekoč davno Ivan - tudi vi, poslušalci? Hja, za kofe boste morali poskrbeti sami, mi pa vas vabimo na drugačno šalčko … Skodelico literature v nemščini, ki jo organizira Goethe-Institut Ljubljana: »Serijo druženj ob sodobni književnosti nemškega govornega območja, na katerih v družbi strokovnjakov, poznavalcev in ljubiteljev literature spoznavamo ključna sodobna dela v nemškem jeziku.« Na prvem srečanju v sezoni 2016/17 se bo nocoj ob 18.00 v Drama Kavarni predstavila rezidenčna avtorica inštituta Rabea Edel. Za njen drugi roman z naslovom Mračni moment (Ein dunkler Moment), ki je izšel leta 2011, je nobelovka Herta Müller dejala: »Rabea Edel v zmeraj znova presenetljivih slikah opisuje iztirjenje občutij. Z osupljivimi dialogi in potreti ji uspe ustvariti roman o uničujoči moči odvisnosti, o otrdelosti zoper srečo.« Poslušajmo odlomek iz omenjenega romana, ki ga je prevedel Brane Čop:

»Oči sem imela zaprte, ko je sedla poleg mene na posteljo, mi zelo previdno segla z roko pod tilnik, ga zagrabila in mi s hitrim gibom z leve proti desni potegnila z nožem čez vrat. Rdeči pršec, ki je postal reka na rjuhi, ko se je zdrznila, vzela rezilo iz rane, jaz pa sem razprla oči. Moj pogled se je srečal z njenim pogledom. Rez se je razprl, zrak se mi je načrpal v srce, kri mi je prišla v nos in usta. Prijela sem se za vrat, telo sem imela v krčih, roka mi je sunila vstran in jo močno udarila po obrazu. Pogledala sem jo in pogled mi je odrevenel.

Počakala je, da sem mirno obležala. Nato mi je polegla glavo na blazino, vstala in si potegnila obleko v red. Vdihnila je in izdihnila. Začutila, kako se ji veke spuščajo čez zrkla, kako se ji zaletavajo trepalnice, zatresejo kolena. Kako se ji koža dotika oblačil in kako zrak gole kože. Lahen zazib telesa, ko je težo prestavila z ene noge na drugo. Moja kri topla kot telo na njenih podlahteh, prstih in obrazu.«