Omamljanje z ilustracijami
Minulo sredo so na Ljubljanskem gradu otvorili razstavo Hane Stupice, v kuratorstvu Iztoka Premrova, preprosto poimenovano Ilustracije. Razstavo v peterokotnem stolpu krasijo ilustracije človeštvu najljubših pridobitev - zgodb in vina.
Stupica ustvarja razmeroma hitro. Po prekopiranju skice na lepši papir takoj začne ilustrirati. Kadar ilustrira knjige, je zaradi dodatne pozornosti, ki jo namenja dramskemu loku zgodbe, proces nekoliko daljši. Na ogled so bile postavljene ilustracije, naročene za nedavno izdano pravljico Zajčkova hišica in za etikete vin Fedora izpred nekaj let.
Naročniki Stupico večinoma najemajo prav zaradi njenega prepoznavnega stila in tako že vedo, kaj lahko od nje pričakujejo. Trenutni slog se opazno razlikuje od njenih zgodnejših ilustracij za slikanico Rokavička, ko so bile živali narisane še nekoliko preprosteje. Zadnje čase jo pri delu navdihujejo Dürerjeve grafike, za realistični učinek pa si pomaga s fotografijami in posnetki živali z YouTuba. Svoj stil je izoblikovala popolnoma spontano, inspiracijo pa je črpala zlasti iz živalskih zgodb, ki jih je brala v otroštvu.
Na razstavljenih upodobitvah živalskih likov sicer redko vidimo kaj prikupnega. Njihovi izrazi so polni patosa. Realistično upodobljene zveri ne skrivajo čekanov in izražajo potencirana negativna človeška stanja, kot so jeza, obup in ošabnost. Stupičine ilustracije, kot sama pove, pogosto mejijo na grotesko. Srhljive podobe jo zanimajo že od nekdaj.
Temačne živali so odete v razkošne zgodovinske kostume, ki jim dajejo starinski videz. Stupica omeni, da na ideje naleti v starih modnih ploščah iz 19. stoletja, ki pogosto prikazujejo tudi oblačila iz preteklih stoletij. V obleke vnaša moderne vzorce, tako da je končni izdelek po navadi nekakšna mešanica obojega.
Za razliko od ekspresivnih živali se ljudje, upodobljeni na vinskih etiketah, izmikajo pogledu. Odločitev za takšen prikaz temelji na ilustratorkini želji po poudarjenem vizualnem prikazu postopka pridelave vina. Nasploh pa ljudi riše redko.
Tako v pravljici kot na vinskih etiketah takoj opazimo prevladujoče rdeče in modre barve z rjavimi toni, ki so že postale značilne za ilustratorko.
V razstavljeni slikanici živali spreminjajočih se velikosti predirajo papirnato četrto steno in trgajo luknje v starem papirju. Nenavadne položaje likov ilustratorka utemelji z željo po menjavanju kadrov in ustvarjanju nedoločljivega prostora. S tem se je prav tako želela izogniti utečenemu ritmu in presenetiti bralce. Ilustracije so lahko postale še bolj dinamične, ko je Stupica sodelovala pri ustvarjanju lutkovne priredbe Zajčkove hišice.
V lutke onkraj rahlega barvanja, ki poudarja njihove značilnosti, ni preveč posegala. Če pa na trenutke lutke izpadejo malo bolj živo, je to po zaslugi lesketajočih se steklenih oči, kupljenih pri prodajalcu nagačenih živali. S tem je Stupici spet uspelo vdahniti kanček groteske svojemu delu.
Dodaj komentar
Komentiraj