Pastirji vejic prignali svoje črede na simpozij
Pozdravljeni v Kulturnih novicah, ki jih danes posvečamo predvsem humanistiki. Z ozirom na staro-novo nenormalnost, ki iz dneva v dan postaja bolj normalna, in v skladu z danim stanjem doživlja poleg različnih družbenih skupin svojevrstno metamorfozo tudi študentariat. Homo studens se postopoma, a vztrajno evolvira in postaja nova vrsta: homo studens Zoomens, medtem ko stara čaka na ledeno dobo, da se bo lahko primerno »ufosilila«.
Da bi bile muke študentov Filozofske fakultete ‒ kanček pa tudi davkoplačevalskih denarnic ‒ še večje, ta teden poleg Filozofskega maratona poteka tudi tradicionalni mednarodni slovenistični simpozij Obdobja. Že 39. tovrstni simpozij po vrsti se je pričel včeraj. Čeprav gre na prvi pogled za puščobno manifestacijo ljubezni pastirjev vejic do maternega jezika in prigon slovenističnih čred na kup, pa je simpozij vseeno več kot to – je namreč eden od dveh velikih letnih projektov, ki jih Oddelek za slovenistiko pripravi skupaj s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Poleg simpozija je tradicionalna postala tudi 14-dnevna poletna šola oz. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga vsako leto organizirajo v mesecu juliju in je namenjen predvsem tujim govorcem slovenščine, tujim profesorjem in drugim navdušencem nad jezikom naroda na balkanski strani Alp.
Poklicali smo letošnjo predsednico simpozija, izredno profesorico na Oddelku za slovenistiko Jerico Vogel. Ta nam je naprej povedala, da so bile teme simpozija v njegovih začetkih bolj tradicionalne, vezane na obdobja književnosti in posamezne ravni jezika ter prepletene s priložnostnimi temami, kot so raznorazne obletnice rojstev in smrti velikih imen stroke. V zadnjem času pa teme čedalje bolj odsevajo dejansko jezikovno dogajanje v družbi, kar je definitivno pozitiven premik v korist humanističnih čred drugih, nejezikoslovnih vrst. Tako sta bili recimo lani osrednji temi javni govor in jezikovna samozavest, letos pa so to diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo.
Eno izmed tematskih področij letošnjega simpozija je tudi slovenščina v medijih, ki je bila v ospredju včeraj po otvoritvi. Kot nam je povedala Vogel, si je kronološko prvo mesto prislužila zaradi svoje aktualnosti in izpostavljenosti. Predsednica simpozija je povzela ideje, ki so bile v središču simpozija včeraj, pri čemer je izpostavila sovražni govor, ki je v medijih in javnosti nasploh vse bolj prisoten.
Vendar pa sovražni govor, o katerem čivkajo že vrabci na strehi – čeprav očitno ne dovolj glasno –, ni edini govor, ki bi se mu morali izogibati tako mediji kot celotna javnost.
Za razliko od včerajšnjega dne bo danes na tapeti slovenščina v šolstvu, jutri, na sklepni dan simpozija, pa slovenščina v oglaševanju in književnosti. Profesorico smo vprašali tudi, kakšen je bil vpliv trenutnih omejitev na organizacijo simpozija. Potožila nam je, da se je zaradi epidemije prijavilo nekaj manj raziskovalcev kot prejšnja leta, in sicer 37, ti pa prihajajo iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Litve in Poljske. Kljub upadu števila referentov pa je, kot pravi, letos prisotnih veliko več obiskovalcev, saj je situacija terjala ukinitev kotizacije. Včeraj je bilo tako na odprtju več kot 140 poslušalcev, kar je nedvomno lepa številka.
Vogel je za konec izpostavila, kaj se iz letošnje, prilagojene izvedbe lahko naučimo.
Dodaj komentar
Komentiraj