Poilustrirani sejem
Že osmo leto zapored se je prvega decembra v galeriji šišenske Vodnikove domačije odprl Decembrski sejem ilustracije. Zdaj že popolnoma tradicionalen dogodek za navdušence ilustracije letos tako na spletu kot v živo ponuja nakup del tridesetih domačih ilustratork in ilustratorjev. V pogovoru z Mašo P. Žmitek, organizatorko sejma zadnja štiri leta in vodjo Centra ilustracije, smo govorili o odnosu javnosti do ilustracije in letošnjem poteku sejma.
Zidovi galerije Vodnikove domačije so polni manjših in večjih del, originalov, podpisanih printov, omejenih in neomejenih serij, uokvirjenih ali ne. Nekateri predstavljeni umetniki so k svojim ilustracijam dodali tudi koledarje, tapiserije, dela na lesu ali pa celo nogavice in platnene torbe. Generacijski razpon umetnikov in umetnic je velik, svoje delo predstavljajo tako ilustratorke stare šole zlate dobe jugoslovanske ilustracije kot ilustratorji, ki so šele pred kratkim zaključili študij. Vsak pa se predstavlja s približno desetimi deli. Razstavljene ilustracije se razlikujejo tudi žanrsko: mogoče je videti vse od leposlovne, otroške, stvarne, pa do botanične in zoološke ilustracije.
Izbor letošnjih ilustratork in ilustratorjev je že tretje leto potekal prek javnega poziva. Maša P. Žmitek pojasnjuje, kako poteka izbor razstavljavcev in razstavljavk po zaključku poziva.
Žmitek smo povprašali tudi o pogojih na javnem pozivu in kakšni produkciji dajejo ob izbiri prednost.
Javni poziv omogoča, da je na sejmu področje ilustracije predstavljeno čim bolj celovito in široko, hkrati pa ustvari vsebinsko rdečo nit. Glavni cilj ni le prodaja, ampak tudi uveljavljanje področja ilustracije in seznanjanje širše javnosti tako s sodobno produkcijo kot z nekimi že ustaljenimi avtorji. Vsako leto vsaj dobro tretjino razstavljavk in razstavljavcev predstavljajo avtorji, ki takšne priložnosti še niso imeli.
Največ kupcev povprašuje po originalih. Letos je posebej izpostavljena Jelka Reichman, ki se je na letošnjem sejmu predstavila s kar štirimi izvirniki. Poleg originalov starejše generacije pa so letos popularen prodajni kos tudi botanične in zoološke ilustracije mlajših avtorjev, na primer metulji Klare Jan. Žmitek o tem, kako do prodajnih kosov pristopijo najbolj zagrizeni kupci, koliko obiskovalcev obišče prostore na Vodnikovi domačiji in koliko spletno stran.
Sejem vsako leto obiskujejo tudi zbiratelji. Maša P. Žmitek opiše še, kako poskušajo ustreči tistim, ki na Vodnikovo domačijo prihajajo z začrtanim ciljem in ne le raziskovat obzorja slovenske ilustracije.
Na sejmu so še vedno najbolj odmevna imena tista, ki za večino slovenske javnosti pomenijo nostalgičen, zimzelen spomin na otroštvo. So nezmotljiv del kolektivnega spomina, kot na primer ilustracije Treh boter lisičic Ančke Gošnik Godec ali pa mehak svet belih muck, nasmejanih otrok in veselih medvedov Jelke Reichman. Obe ilustratorki sta predstavnici povojne generacije, ki je delovala v prejšnjem političnem sistemu. Tedaj je prevladoval cilj približati umetnost širšemu sloju prebivalstva – eden od načinov tega približevanja je bila knjižna ilustracija, ki je bila dolga leta že v času študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje predana v roke žensk, češ da so formati manjši in bolj obvladljivi. Danes smo lahko priča spremenjenemu odnosu.
V imenu ozaveščanja širše javnosti o pomenu ilustracije tudi izven otroških slikanic in Decembrskega sejma ilustracije se je vzpostavila spletna in fizična platforma Center ilustracije. Ta služi predstavljanju, povezovanju in izobraževanju domačih in tujih ilustratorjev. Hkrati pa deluje kot arhiv ustvarjalcev, ki smo jih vajeni iz preteklih edicij sejma.
Nakup in ogled nabora slovenskih ilustratork in ilustratorjev je na Vodnikovi domačiji mogoč do predbožičnega večera, 24. decembra.
Naslovna slika: Ančka Gošnik Godec, Tri botre lisičice, 1976.
Dodaj komentar
Komentiraj