Razstava Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih v MSUM

Razstava Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih v MSUM

Kulturna ali glasbena novica
7. 3. 2019 - 15.10

Pozdravljeni in pozdravljene s strani Redakcije za kulturo in humanistične vede. Kulturne novičke, v glavnem. Danes se ob 20. uri odpira razstava Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, krajše MSUM, z naslovom Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih in pod kuratorskim delom Bojane Piškur. Razstava je del evropskega projekta Nova mapiranja Evrope, in sicer s še tremi umetnostnimi in kulturnimi institucijami: beograjskim Muzejem istorije Jugoslavije, Akademie der bildenden Künste z Dunaja in Middlesbrough Institute of Modern Art iz Združenega kraljestva.

 

Gibanje neuvrščenih, ki mimogrede še vedno vključuje 55 % svetovnega prebivalstva, je bilo ustanovljeno na Brionih leta 1956 s podpisi vodilnih predstavnikov Jugoslavije, Egipta ter Indije oziroma s konferenco gibanja v Beogradu leta 61. Osnovna ideja gibanja je čim večja suverenost in povezovanje držav tretjega sveta in držav v razvoju kot alternativa pridružitvi kateremu od vodilnih političnih blokov. Peace and prosperity, pridodajmo. Neka druga Brionska deklaracija pa je leta 1991  potekala med Slovenijo, Hrvaško in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo pod očesom evro-unijskih delegatov.

 

A vrnimo se k vsebini prispevka: za sodelovanje med omenjenimi evropskimi ustanovami je najbolj očiten razlog ta, da gre za evropski projekt, ki pa se osredotoča na kontekst migracij. Na spletni strani projekta New Mappings of Europe so zapisali, da sta Avstrija in Združeno kraljestvo tradicionalni državi destinacije za migrante, medtem ko sta se Srbija in Slovenija v zadnjih 25 letih transformirali iz držav izvora migrantov v državi njihove destinacije. Slovenija je, tako kot Avstrija, polnopravna članica Evropske unije, na kar smo lahko seveda ponosni, medtem ko si Srbija vstopa želi, Združeno kraljestvo pa odhaja. Vse to oznanja vnovična risanja zemljevidov mednarodnih povezovanj ter njihovo zgodovinsko, a vendar ne nujno nostalgično refleksijo.

 

Ob razstavi v MSUM o gibanju neuvrščenih govorijo v pretekliku, kar Bojana Piškur v nagovoru pojasni s tem, da je osrednjo vlogo v gibanju neuvrščenih le imela Jugoslavija, po letu 89 pa je postalo marginalno. In kljub temu da Slovenija trenutno zavzema pozicijo zahodnega bloka, še vedno lahko preko kulturnih institucionalnih programov nudi platformo za naddržavno povezovanje in izražanje marginaliziranih. Več Zdenka Badovinac:

 

Izjava

 

Na razstavi se bodo predstavili številni posamezni, trenutno aktivni umetniki, skupine ter muzejske institucije, predstavljena pa bodo tudi dela iz razstav, ki so vključevale gibanje neuvrščenih. Skušali bodo odgovoriti na vprašanje, citiramo: “Ali bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost, in če, kakšna?” Konec citata. Poudarjajo politiko neuvrščenih v boju proti kulturnemu imperializmu ter epistemskemu kolonializmu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v konkretnih oblikah. Pomembno je poudariti, da se je tudi kulturna politika gibanja precej razlikovala od te danes, na kakšen način, nam pojasni Badovinac:

 

Izjava

 

Današnji otvoritvi bo v sklopu projekta New Mappings of Europe jutri v Kinoteki sledila tudi projekcija filma Svena Augustijnena z naslovom Duhovi ter v maju mednarodna konferenca Moderne galerije z naslovom Neuvrščena sodobnost.

 

Za vas se odjavlja Škerla.

Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness