Slabo divanim madžarski
Sandor Petőfi - Ob koncu septembra
Drage poslušalke, pravkar ste slišale odlomek pesmi Ob koncu septembra madžarskega pesnika Sandorja Petőfija, ki jo je ob dnevu madžarske poezije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani interpretirala Ana Mehle. Ob tej priložnosti smo ugotovile, da o madžarski literaturi ne vemo prav veliko. A če se ozremo po knjižnih policah slovenskih založb, si lahko oddahnemo – ne moremo vedeti več, kajti slovenske prevode madžarskih pisateljic lahko skorajda preštejemo na prste ene roke. Kakšno pa je dejansko stanje prevodov madžarske literature?
Tako nam pritrjuje pesnik Blaž Božič.
Božič med številnimi drugimi jeziki, kot ste lahko slišale, prevaja tudi iz madžarščine. Ha! Torej madžarščina ni tako eksotična, da iz nje ne bi mogli prevajati. In res na policah knjižnic najdemo nekaj prevodov ‒ predvsem mrtvih ali skoraj mrtvih klasikov. Njihova dela smo, po besedah Tamása Kruzslicza, lektorja za madžarski jezik na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FFUL, v slovenščino prevedli v dveh valovih.
Na prvi pogled se nam lahko zdi čudno, da nimamo več stika z vzhodno sosedo Madžarsko, saj precej dobro poznamo literarno produkcijo ostalih sosednjih držav. A Kruzslicz ne okleva niti za trenutek in nemudoma našteje kopico razlogov.
Tudi zastopanost slovenske literature na Madžarskem sicer ni bajna.
Skupni imenovalec pomanjkljive zastopanosti literature na obeh straneh meje je torej jezikovna bariera. Če ilustiramo: madžarščina si je bližje s korejščino kot z jeziki srednje in zahodne Evrope.
Seveda se vsi radi ponašamo s težavnostjo učenja naših maternih jezikov, vendar priznajmo si: nismo si tako različni. Že drži, da so bili Madžari sprva nomadsko ljudstvo, ki je sobivalo s Turki, vendar so se z našim kulturnim okoljem zbližali že pred stoletji, ko so se naselili v Panonsko nižino.
Morda se je življenjskega sloga lažje priučiti od jezika. Slovenkam, ki se madžarščine niso učile od malih nog, je učenje jezika velik izziv. Ni pa nemogoče.
Vzrok za majhno število prevajalk pa ni madžarščina.
Slovenci se tako radi ponašamo z našim velikim interesom za literaturo, da si pravimo kar narod pesnikov! Ob besedah Kruzslicza pa si lahko hitro nalijemo čistega vina. Ne moremo se ponašati s številčnostjo prevodov madžarske literature. Še s prevodi literature madžarske narodne manjšine v Sloveniji se ne moremo hvaliti.
Pa je kaj upanja, bo kdaj bolje?
Naslovna fotografija je delo avtorice prispevka.
Dodaj komentar
Komentiraj