Stadion ali ruševina?
Včeraj pozno popoldne se je v prostorih Mestne občine Ljubljana odvila mesečna seja svetnikov MOL. Na že tako obširnem dnevnem redu, ki je vključeval vrsto za mesto pomembnih tem, kot so neprofitne najemnine, rebalans občinskega proračuna in podražitev parkirnin, se je v zadnjem trenutku pojavila tudi točka glede spremembe družbene pogodbe o Bežigrajskem športnem parku, krajše BŠP. Seveda gre za podaljšanje pogodbe občine, Olimpijskega komiteja Slovenije in Joca Pečečnika o ureditvi Plečnikovega stadiona, sicer kulturnega spomenika državnega pomena. Tokrat za kar pet let.
Zgodba o prenovi Plečnikovega stadiona ima dolgo brado, po včerajšnji seji pa lahko predvidimo, da se bo ta le še podaljšala.
Svetniki so namreč z dvajsetimi glasovi proti petnajstim potrdili podaljšanje družbene pogodbe. Zakaj jo je bilo treba podaljšati, je na seji pojasnil župan Zoran Janković.
Predlog za podaljšanje pogodbe je tako po županovih besedah posledica pravnega spora med družbo BŠP in Ministrstvom za kulturo. To je lani zaradi domnevno nepravilnega postopka preklicalo že pridobljeno dovoljenje Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, s čimer se pri BŠP niso mogli sprijazniti. Več Janković.
Občina kot glavni razlog za negotovo prihodnost Plečnikovega stadiona navaja zaviranje projekta na ministrstvu. Pri tem pa pozablja, da so na neprimernost projekta že večkrat opozorili strokovnjaki s področja kulturne dediščine. Prav na to je opozorila tudi svetnica SDS Mojca Škrinjar.
Načrt za prenovo stadiona, izbran na mednarodnem razpisu, je po mnenju stroke pravzaprav bolj načrt nadgradnje kot pa obnove. Poleg stadiona bi se namreč pojavili stolpiči, na vstopnem frizu, ki gleda na Dunajsko cesto, pa bi zrasle dvonadstropne pisarne, ki bi posegale v gabarite obstoječega objekta. Hkrati bi tudi močno zmotile pogled z gloriete proti kolonadi, ki je kulturnovarstveno zaščiten. Zoran Janković se je na očitke svetnice odzval tako, da jo je pozval, naj se v državni proračun vključi tudi odkup Plečnikovega stadiona.
Predstavniki SDS pa niso edini svetniki v občinskih klopeh, ki so nasprotovali predlogu za podaljšanje pogodbe. Tudi svetniška skupina Levice se je ostro postavila nasproti občinskemu predlogu za podaljšanje družbene pogodbe, saj to ne bi pomenilo delovanja v javnem interesu. Bežigrajski stadion predstavlja zaprto degradirano območje, ki ne more biti v javni rabi. Kot je izpostavila svetnica Levice Asta Vrečko, za Bežigradom še kako primanjkuje javnih zelenih površin, zato bi bila drugačna uporaba stadiona dobrodošla. Vrečko je izpostavila tudi nekatere druge, umetnostnozgodovinske vidike, ki predstavljajo pomemben razlog za ohranitev stadiona v čim bolj nespremenjeni obliki.
Prihodnje leto bomo praznovali 150. obletnico rojstva Jožeta Plečnika, njegov stadion pa bo več kot očitno še naprej razpadal – s podaljšanjem javne pogodbe po vsej verjetnosti za nedoločen čas, vsaj po mnenju samostojnega svetnika Dragana Matića.
Podaljševanje družbene pogodbe v nepredvidljivo prihodnost, nadaljuje Matić, predstavlja resno tveganje, da se bo stadion prej zrušil sam vase kot pa pričakal obnovo.
Kljub burnim razpravam svetnikov ter pozivom civilnih iniciativ in strokovnjakov je mestni svet sprejel podaljšanje družbene pogodbe BŠP. Prepuščanje kulturnih spomenikov zobu časa je v svetu varstva kulturne dediščine sicer znana taktika investitorjev, ki objekta ne želijo obnoviti v skladu z zahtevami kulturnovarstvene stroke. Spomnimo le na nekdanjo Kolezijo, na mestu katere bo v prihodnjih mesecih zrasel luksuzni kompleks Palais in villa Schellenburg in ki so jo porušili ravno zaradi njenega nepopravljivega stanja. Bežigrajski stadion bo tako verjetno sameval še vsaj pet let, morda pa bomo že prej pričakali njegovo dokončno porušitev in vzpostavitev prekrasnega športno-turističnega centra za vse ljubitelje nogometa.
Dodaj komentar
Komentiraj