BEŽIGRAJSKI STADION ŠE DLJE OD OBNOVE
Na današnji tiskovni konferenci je Jože Joc Pečečnik, prvi mož Bežigrajskega športnega parka, napovedal bitko za Plečnikov stadion. Od projekta ne namerava odstopiti, napovedal pa je tudi tožbo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija in generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino Jelko Pirkovič.
Pečečnik meni, da je Ministrstvo za kulturo brez pooblastil povozilo stroko in postopek izdaje dovoljenja prekinilo z grožnjami zaposlenim na zavodu za kulturno dediščino, kar je tudi eden izmed vzrokov za kazensko ovadbo.
Na vprašanje o tem, ali lahko te obtožbe dokaže, je Pečečnik odgovoril:
Pečečnik je idejo za prenovo imel že pred 14 leti, in ko je lani že vse kazalo, da bo zmaga njegova, so se letos stvari drastično obrnile. Konec marca so mu namreč zavrnili izdajo gradbenega dovoljenja. Družba Bežigrajski športni park, katere lastniki so Pečečnikovo podjetje Elektronček, MOL in Olimpijski komite Slovenije, se je s podobno težavo srečala že leta 2010, v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Zavod za varstvo kulturne dediščine je sicer lani potrdil, da je projekt sprejemljiv z vidika predpisov o varovanju kulturne dediščine, toda nekaj mesecev kasneje je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Simonitija to trditev spremenilo.
Eden izmed podpornikov projekta naj bi bil tudi premier Janez Janša, ki naj bi delil navdušenje nad projektom, še preden je nastopil njegov mandat. Pečečnik je prepričan, da Janša projekt še vedno podpira, saj je na prednostni listi pomembnih gradbenih projektov za obnovo v času pandemije koronavirusa. Več o Janševi podpori Pečečnik.
Zagotovila Janše, da bo imela načrtovana prenova bežigrajskega stadiona podporo vlade, je imel tudi predsednik Olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec.
Projekt vključuje gradnjo osemnajstnadstropne hotelske stolpnice in treh poslovnih vil. Pod stadionom naj bi bilo pet podzemnih etaž, v katerih bi se nahajali nakupovalni center, športne dvorane in parkirna garaža. Od Plečnikove arhitekture bi tako ostali glorieta, dva paviljona, spominski steber, obodni opečnati zid stadiona, pokrito stebrišče ob Dunajski cesti in podkvasta oblika tribun.
Še vedno je nerazrešeno vprašanje parcele, na kateri imajo vrtičke stanovalci bližnjih Fondovih blokov. Vprašanje lastništva tega zemljišča, znanega tudi kot parcela 312, je še vedno predmet sodnih postopkov. V njih namreč Mestna občina Ljubljana še ni dokazala, da je to zemljišče njeno in ne last več kot sto vrtičkarjev.
Bogdan Gabrovec je leta 2019 napovedal, da bo Olimpijski komite Slovenije izstopil iz projekta. To je nato večkrat ponovil, nazadnje takrat, ko je projekt ostal brez gradbenega dovoljenja, češ da take nezaključene zgodbe ne more pustiti svojemu nasledniku. Sedaj pa je povedal, da bodo v zgodbi stadiona ostali vsaj do leta 2022, ko se izteče veljavna pogodba med partnerji, in da bo o nadaljevanju, ki ga očitno sedaj podpira, odločala skupščina OKS. Gabrovec o tem, kaj si obetajo od projekta.
O pogledu s tribun na glorieto, za katerega Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zahteva, da je bolj odprt, govori bivši okoljski minister Jure Leben, ki zadnji dve leti Pečečniku pomaga pri delu.
Tudi o Lebnu se je v medijih govorilo, da zapušča družbo BŠP, a po lastnih besedah v njej ostaja kot vodja projekta. Pečečnik sedaj napoveduje, da bo projekt pospravil v predal, morda tudi za deset let, in da bo arhitekte zamenjal z odvetniki. Na sodišča se odpravlja po treh poteh. Najprej z že omenjenimi kazenskimi ovadbami ministra Vaska Simonitija, državne sekretarke Jelke Pirkovič in morda še drugih ljudi na ministrstvu. Sprožil bo tudi spor na upravnem sodišču, glede izdaje mnenja Zavoda za varovanje kulturne dediščine. Nazadnje pa bo proti državi sprožil odškodninsko tožbo.
Kot meni arhitekt Miloš Kosec, gre pri današnjih napovedih Pečečnika za nadaljevanje taktike, s katero poskuša zasebni investitor s slabšanjem stanja objekta prisiliti državo v izdajo želenega gradbenega dovoljenja.
Pečečnik je sicer v svoji izjavi za javnost poudaril, da je pripravljen spomenik odstopiti državi, seveda proti plačilu dokazljivih vlaganj. Če država nima denarja, ji je pripravljen omogočiti kredit ali sprejeti v kompenzacijo primerno zemljišče oziroma objekt. S komentarjem te ponudbe OFFsajd zaključuje Kosec.
OFFsajd je pripravila vajenka Nicol, mentor je bil Gal.
Dodaj komentar
Komentiraj