Svoboden kulturni program
Nadaljujemo lok o kulturnopolitičnih programih strank, ki bodo aprila kandidirale na državnozborskih volitvah. V današnjih Kulturnih novicah smo se nameravali posvetiti kulturnima programoma stranke Konkretno in Gibanja Svoboda. Zaradi nevoljnosti konkretnih političnih odločevalcev nam tokrat ostaja le Svoboda. Slednjim smo uspeli postaviti nekaj vprašanj, medtem ko je stranka Konkretno v zadnjem trenutku umaknila svojo privolitev v pogovor z redakcijo.
Pogovarjali smo se z nekdanjo poslanko in vodjo poslanske skupine Stranke modernega centra, Janjo Sluga, ki je od nepovezanih poslancev nedavno prestopila k novonastalemu Gibanju Svoboda. Aktualna članica državnozborskega Odbora za kulturo v imenu Gibanja o pomenu kulture razmišlja takole.
Stranka Konkretno, samooklicani varuh slovenskega liberalizma, na vprašanja, kot že omenjeno, ni podajala odgovorov, konkretnih kulturnopolitičnih usmeritev nismo našli niti na njihovi spletni strani. Gibanje Svoboda trenutno v kulturi opaža posledice slabega upravljanja, slabega vzdrževanja, nezavzetega gospodarjenja in nestrokovnega vodenja državotvornega resorja. Rešitev kulture vidijo v pretežno partikularnem, a celostno holističnem pristopu.
Kako konkretno bodo rešili slovensko kulturo? Prvo in glavno vodilo njihovega delovanja na področju kulture je predvsem modernizacija kulturnega resorja. Nekoliko ambiciozno so si zastavili tudi popolno odpravo nepotrebnih birokratskih ovir, ki preprečujejo svobodno izražanje kulturnih delavcev.
Poleg neuravnoteženega razpolaganja s finančnimi sredstvi kot problematične aspekte aktualnega vodenja Ministrstva za kulturo Sluga navaja predvsem interesno vodenje kulturne politike in pomanjkanje dialoga. Če se zopet osredotočimo na finančni vidik upravljanja s kulturnim sektorjem, Sluga svari pred okostnjaki, ki strašijo po omarah Ministrstva za kulturo.
Pravilniki Ministrstva za kulturo so po besedah Sluge zgolj vrh ledene gore, ki po njihovem mnenju ilustrira odnos celotne vladne politike do slovenske kulture, zato trdijo, da je zamenjava strokovnih komisij Ministrstva za kulturo nujna. Poudarjajo, da je nujna tudi podrobna revizija javnega razpisa za izbor večletnih kulturnih projektov na področjih umetnosti 2022–2025.
Tudi Gibanje Svoboda se torej namerava zavzemati za depolitizacijo kulturnega resorja, ki je zanje uresničljiva predvsem tako, da se kultura vrne v finančni status quo. Za razvoj kreativne ustvarjalnosti pa je seveda najpomembnejša – svoboda. Konkretno bodo pri Svobodi odpravili vse omejitve kreativne ustvarjalnosti.
Za glavni cilj si zastavljajo izboljšanje produkcijskih pogojev slovenskih kulturnih delavcev in organizacij, zato izpostavljajo pomen zagotavljanja ustreznih materialnih podlag s pomočjo donacij fizičnih oseb, dohodninskih olajšav in financiranja iz raznih zasebnih virov – konkretneje podjetij.
Svobodnjaki se tako kljub kratkemu veku svojega obstoja na političnem parketu pridružujejo številnim kritikom politik aktualnega ministra za kulturo. V skladu s slovensko zdravo pametjo poudarjajo, da je kultura bila in bo glavno gonilo družbenega napredka. Ker jim ankete dobro kažejo, nič ne oklevajo z ambicioznimi obljubami. Kulturo bodo osvobodili, kako konkretno, pa za zdaj ostaja – abstraktno.
Dodaj komentar
Komentiraj