Da je slika sveta mnogo bolj dinamična, kot si jo je zarisal tradicionalno zahodno antropocentrični pogled, so nakazali že poganjki eksistencializma, ki so odpravili kvazi trdno in jasno zasidrane temelje kartezijanske logike in opozorili, opazili, da se Jaz vedno vzpostavlja skozi Drugega. Če je bil najprej to samo drugi človek, ženska, pripadnik druge kulture, je v spekter vidnega sčasoma vstopil še bolj absolutno Drugi, kar nakazujejo ekološke paradigme, ki so v zadnji polovici prejšnjega in zdajšnjega stoletja konkretno predrugačile in razširile meje vidnega polja in pretresle temelje jezika. Kako pa v človeški svet, v človeški jezik sprejeti, razumeti tistega, ki jezika sploh nima?

S takimi in podobnimi vprašanji se v performansu z naslovom Soočanje z rastlinskim Drugim: Skotopoeza, ki od včeraj do današnjih večernih ur poteka v prostorih Galerije Kapelica, ukvarja Špela Petrič. Nekaj o konceptu dogajajočega se performansa nam je povedal Jurij Krpan:

*Izjava v posnetku.

Ko govorimo o odnosih, se gibljemo po polju etike. V pogovoru po performansu bo tako imenovana etična komisija naslovila tudi to vprašanje:

*Izjava v posnetku.

Ko gledamo in gledamo, da bi videli … zaslišimo. Oba čuta, tokrat drugega bolj kot prvega, pa lahko prepustite poskušanju danes ob 20. večerni v Gledališču Glej. Oder bodo tokrat bolj kot telesa igralcev zasedali zvoki. Prisluhnili in pogledali boste namreč lahko radijsko igro oz. malo igro za poslušanje in gledanje – slednje v oklepaju – z naslovom HOERESPIEL, avtorski projekt Pavlice Bajsić Brazzoduro. Predstava, ki je hkrati tudi hommage avtoričinemu očetu, Zvonimirju Bajsiću, eminentnemu imenu v sferi radijskih iger, v osrčju svojega izvirnega medija - radia, ki premleva njega samega, zveni takole:

*Izjava v posnetku.