Eden bolj znanih pasusov Heglove filozofije je tisti, ki govori o gospodarju in hlapcu. Dialektična igra, ki se na tem mestu odvija pred bralčevimi očmi, je izkaz nenehne težnje in potrebe po dominaciji. Seveda je neizraženi cilj, ki je prisoten v večini današnjih družbeno alternativnih dogajanjih, ravno skozi sorodno dialektiko vzpostaviti egalitarno stanje. Žal procesi dominacije niso preteklost in heglova dialektična misel živi še naprej. V Živku Skvotcu v tovarni Rog bo ob 18-ih predavanje z naslovom Kolektivni molk in vsiljena pozaba: zgodovina žensk in pozabe. Predstavljeni bosta dve knjigi, ki imata pravzaprav sorodno izhodišče, ki nam ga bo predstavila ena od soorganizatork dogodka in sodelujoča pri Rdečih zorah in spol.si Ana Grobler:

Izjava*

Knjigi sicer govorita predvsem o zgodovini, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje danes, kako se odvijajo spremembe in kako doseči želene učinek družbenih metamorfoz:

Izjava*

Tudi umetnost je pogost spremljevalec družbenega dogajanja, refleksija stanja in odsev želja utopičnega. Včasih je bila seveda eno od pomembnejših gibal družbe, danes pa se o njenem pomenu nenehno prevprašujemo in tehtamo, na katero polje se premika peza umetniške ustvarjalnosti. O celoti zaobseženega se bodo pogovarjali na posvetu Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. Spremljevalni dogodek se pričenja danes ob 17:15 na AGRFT, kjer bo predaval Jonathan Owen Clark, in sicer na temo Čemu umetniške šole? Jutri se dogajanje seli v Mestni muzej, že omenjenemu predavatelju pa se bo pridružil še Robert Pfaller, čigar predavanju bo sledila diskusija. Več o izhodiščih posveta nam bo povedala soorganizatorka dogodka Mateja Bučar iz Društva umetnikov:

Izjava*