Translating ah hawd

Translating ah hawd

Kulturna ali glasbena novica
26. 10. 2020 - 15.10

Začel se je festival Pranger
 / 8. 7. 2020
Četrt leta po utečenem kritiškem delu festivala Pranger se danes odvija prvi dogodek v sklopu Prevodnega Prangerja. Lanska edicija se ni posvečala določenemu jezikovnemu prostoru, na štirih jezikovnih večerih so tako diskutirali o prevajanju iz nemščine, ruščine, srbščine in francoščine. Letos pa se ekskluzivno posvečajo prevajanju anglofone literature. Razloge za izbiro dobro znanega jezikovnega prostora komentira vodja prevodnega programa dr. Nada Grošelj. 

Izjava

Angleščina ima v Sloveniji veliko število govork in govorcev, navsezadnje je najpogostejši prvi tuji jezik v slovenskih šolah. Ne le literatura, tudi filmi in glasba so nam v angleščini široko dostopni ‒ v tem jeziku uživamo večji del popkulturnih vsebin. Razumevanje jezika pogojuje tudi dostop do kulturnih vsebin, veliko Slovenk in Slovencev tako leposlovno kot strokovno literaturo že bere v angleščini. Zakaj je kljub temu, da veliko ljudi že razume jezik, pomembno prevajati iz angleščine? Ne samo zato, ker je prijetneje brati v slovenščini, temveč tudi, ker prevodi bogatijo jezik, meni Grošelj.

Izjava

Na angleščino se v teh kulturnih novicah nanašamo, kot da je jasno, za katero angleščino gre. Angleščina brez pridevnika skoraj brez izjeme pomeni angleščino Velike Britanije in Združenih držav Amerike, pogosto se temu priključita tudi kanadska in avstralska angleščina. Literatura v teh angleških dialektih se obravnava tudi na Oddelku za anglistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vendarle pa to predstavlja manjšino držav, v katerih je angleščina uradni ali celo prvi uradni jezik. V programu Prevodnega Prangerja pa tudi v prevodih manj zastopane angleščine niso dobile priložnosti, odločitev pojasni Grošelj.

Izjava

Na današnjem dogodku, ki je posvečen prevajanju mladinske literature in obravnava deli avtoric iz ZDA, večji pomen kot geografskemu območju pripisujejo prevajalskemu izzivu različnih slogovnih nivojev, denimo mnogo bolj raznolikega slengovskega govora.

Izjava

Ko mislimo literaturo v angleščini, pozabljamo na kolonialno zgodovino in kulturni imperializem, s tem pa spregledamo obstoj množice drugih literatur v angleščini, npr. literatur iz Indije, Nigerije, Jamajke. Za angleško in ameriško angleščino rečemo, da sta običajni, navadni, za druge, da so nenavadne. Knjige pa ne posredujejo zgolj formalnih jezikovnih struktur nekega jezika, temveč celoten družbeni imaginarij. Prevajanje iz drugih angleščin zaradi kulturnega imperializma literarne produkcije ZDA in Velike Britanije tako že samo po sebi predstavlja težavo. Negativna povratna zanka se sklene: konzumiramo angleško kulturo iz centra, ta nam postane domača, znana, razumljiva, zato iz tega in ne kakega drugega prostora še več prevajamo. Vse ostale angleščine pa pristanejo na margini, nenavadnost in eksotiko. Problem komentira literarna kritičarka Ana Aleksandra Gačić. 

Izjava

Prevajanje iz angleščine je torej še kako pomembno, vendar ne samo prevajanje iz centrov, temveč tudi iz periferije; ne bogatimo namreč samo slovenskega jezika, temveč tudi slovenske glave. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.