Globokomorska ZOFFa
... Študija biodiverzitete morskega dna ugotovila 40-odstotno zmanjšanje pestrosti po globokomorskem rudarjenju ...
... Cianobakterije za zelenitev puščave ...
... Kitajska prednjači v kar 90 odstotkih kritičnih tehnologij ...
... Umik preglednega članka o netoksičnosti herbicida glifosata ...
... Ameriški center za nalezljive bolezni odobril ponovno preiskavo varnosti cepiva proti hepatitisu B ...
Decembra lani je v reviji Nature izšla prva večja raziskava o vplivih industrijskega globokomorskega rudarjenja na biodiverziteto morskih tal. Raziskavo na globini 4300 metrov je izvedla neodvisna znanstvena skupina na podlagi financiranja kanadskega rudarskega giganta The Metals Company na globokomorskem rudarskem območju Clarion-Clipperton v vzhodnem Pacifiku. Med rezultati izpostavljajo skoraj 40-odstotno zmanjšanje gostote živali direktno v in ob brazdah, ki jih pustijo rudarski stroji, in 30-odstotno zmanjšanje v vrstni raznolikosti. Podjetja na morskem dnu iščejo polimetalne nodule, ki vsebujejo tako imenovane kritične kovine oziroma minerale. Rudarsko podjetje The Metals Company je rezultate označilo za spodbudne, saj da je vpliv na raznovrstnost zgolj neposredno ob brazdah. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da gre pri interpretaciji rezultatov za zavajanje. Po ugotovitvah Environmental Justice Foundation pa globokomorsko rudarjenje niti ni potrebno za energijsko tranzicijo na brezogljične vire.
Ostajamo v globokem morju. Sledilnik Global Fishing Watch je v sodelovanju z Univerzo v Santa Barbari ustvaril javni interaktivni zemljevid za spremljanje aktivnosti plovil, povezanih z globokomorskim rudarjenjem. Podatki zajemajo vse poznane rudarske ladje na 1,5 milijona kvadratnih kilometrov morskega dna, kjer je Mednarodna oblast za morsko dno dovolila raziskovanje globokomorskih rudnin. Orodje omogoča razvrščanje plovil glede na vrsto licencirane rudarske regije, lastnika licence za raziskovanje in glede na tip mineralnega nahajališča. Podatki so na voljo od leta 2012 in se posodabljajo sproti.
Kitajska raziskovalna ekipa z raziskovalne postaje v puščavnati regiji Ningxia Hui je začela projekt za spopadanje z dezertifikacijo z uporabo izbranih sevov cianobakterij. Eden od večjih izzivov pri ozelenjevanju puščav ostaja počasna preobrazba tal iz nerodovitnega puščavskega peska v stabilno skorjo, ki lahko podpira zeleno rastje. Cianobakterije kompaktirajo v lahke šestkotne modele, ki preživijo vroče in vetrovne puščavne pogoje. Ob prihodu dežja se cianobakterije namnožijo in skupaj s peskom hitro tvorijo stabilen biološki film, ki tla stabilizira. V naslednjih petih letih bodo tehniko preizkusili na območju, velikem slabih 70 kvadratnih kilometrov. Z uporabo cianobakterij želijo skrajšati čas za tvorbo stabilne skorje iz desetih na zgolj eno leto. Uporabo cianobakterij za zelenitev puščave raziskujejo v okviru tako imenovanega velikega zelenega zidu. Več desetletij trajajoči projekt raziskuje raznolike možnosti za spopadanje z opuščavljanjem v suhih regijah ob meji z Mongolijo, med drugim tudi reforestacijo in zasajanje travišč.
Avstralski sledilnik za kritične tehnologije ASPI je objavil poročilo za leto 2024, v katerem ugotavljajo, da Kitajska vodi v raziskavah in razvoju pri kar 90 odstotkih kritičnih novih tehnologij. Mednje štejejo vesoljsko in jedrsko tehniko ter sintezno biologijo, pri ostalih desetih odstotkih pa prednjačijo ZDA – sem spadata kvantno računalništvo in gensko inženirstvo. Za primerjavo – ob začetku stoletja je bilo stanje ravno obratno. Primerjavo so opravili s pregledom več kot devet milijonov objavljenih publikacij s celega sveta v obdobju 21 let. Med deset odstotkov najbolj citiranih člankov se pri večini področij uvršča ravno Kitajska. Pri sledilniku ugotavljajo, da pri dobri tretjini tehnologij Kitajska dosega tudi tehnološki monopol. Večji napredek je v zadnjem desetletju naredila tudi Indija, ki se v večini kategorij uvršča med pet držav z najhitrejšim razvojem.
Evropska raziskovalna skupina je v okviru projekta PathOS izvedla eno obsežnejših analiz družbenega in ekonomskega vpliva odprte znanosti. Z raziskavo ugotavljajo, da odprta znanost družbi zagotovo koristi - odprti članki so citirani večkrat in v bolj raznolikih kontekstih, večajo tudi zaupanje javnosti. Hkrati so ugotovili, da zelo konkretnega poznavanja dolgoročnih učinkov na družbo in načinov za vrednotenje koristi odprtega dostopa nimamo oziroma jih je zelo težko raziskovati. V okviru dela so zato ustvarili priročnik z 31 indikatorji za preučevanje in spremljanje učinkov odprte znanosti. Priročnik je uporaben za ugotavljanje učinkov odprtega dostopa za posamezna področja družbe, kot je zdravstvo ali financiranje znanosti, in celo v procesu pisanja preglednih znanstvenih člankov.
Decembra lani je založnik Elsevier umaknil vpliven pregleden članek, ki je pričal o netoksičnosti herbicida glifosata za človeško zdravje. Pregledni članek je bil objavljena leta 2000 v reviji Regulatory Toxicology and Pharmacology. Kljub razkritju iz leta 2017, da so bili pri pisanju članka na skrivaj vpleteni člani uprave podjetja Monsanto, je skupina znanstvenikov članek za umik predlagala šele lani. Mednarodna agencija za raziskave raka je herbicid že leta 2015 uvrstila med potencialno kancerogene, dokaze za ali proti njegovi uporabi pa preiskuje več regulatornih agencij. O zastrupitvah in dolgoročnem negativnem vplivu na zdravje denimo opozarja več domorodnih skupnosti v Braziliji, kjer glifosat množično uporabljajo na plantažah soje in koruze. Evropska agencija za varno hrano dovoljuje uporabo glifosata v kmetijstvu vsaj do leta 2033, v nizkih koncentracijah je dovoljen tudi kot onesnažilo v hrani.
Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi, krajše CDC, je odobril financiranje raziskave o varnosti sicer uveljavljenega cepiva proti hepatitisu B. Sredstva v višini 1,5 milijona evrov bo prejela do cepiva skeptična danska znanstvena skupina, in sicer za izvajanje 5-letnega kliničnega preskušanja varnosti cepiva na novorojencih v Gvineji Bissau. Po navedbah CDC bodo z raziskavo določili optimalni čas dajanja zdravila po rojstvu in zbirali podatke o zgodnji umrljivosti in dolgoročnih vplivih na razvoj otrok. Kritiki študije opozarjajo, da je ponovno preskušanje cepiva z več kot štiridesetletnimi dokazi o varnosti in učinkovitosti etično sporno. CDC je lani umaknil priporočilo za cepljenje novorojenčkov proti hepatitisu B takoj po rojstvu. V Sloveniji je cepljenje obvezno pred vstopom otroka v šolo, prvi odmerek pa praviloma prejmejo otroci pri treh mesecih starosti.
ZOFFo je pripravil LukaS.
Dodaj komentar
Komentiraj