Upanje študentov umre zadnje
V soboto, 23. decembra, smo se odpravili na lov za še poslednjimi stoječimi študenti, ki še niso zbežali na prislužen počitniški oddih. Iskali smo jih na križišču Narodne in univerzitetne knjižnice ter Centralne tehniške knjižnice, dveh najpogostejših mest študentskega učenja. Zaželeli smo si vpogled v stanje študentov tik pred vstopom v novo leto.
Naš cilj ni poglobljena analiza, marveč naključen prikaz raznih stališč. Iz njih lahko razberemo točke strinjanja, kot tudi razhajanja, torej točke šibkosti, ki se ponujajo kot vprašanja za nadaljnji premislek.
Z nami se je usedlo sedem študentov, zagotovljena jim je bila anonimnost, poizvedeli smo le, kje študirajo. Tako so intervjuvanci z ljubljanske filozofske fakultete, medicinske fakultete, fakultete za arhitekturo, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter z Univerze Sigmunda Freuda. Najbolj sta se seveda razgovorila študenta filozofske fakultete, a večjih načelnih razhodov med preizprašanimi glede na smer študija ni bilo.
Začeli smo s preprostim vprašanjem povezanosti študentov. Ali imajo občutek, da so v struji z ostalimi študenti, ali pa se že tu poraja problem?
Povezanost torej opažajo predvsem glede na skupno lastnost študija in znotraj posamičnih fakultet ali društev. V širši sliki pa se zdi poenotenost težje dosegljiva.
Povezano in strumno delovanje se kaže kot prvi korak pri nadaljnjem odzivanju na aktualno družbeno dogajanje. Zanimal nas je njihov pogled na trenutno stanje, ali menijo, da je družbena skupina študentov politično dovolj aktivna ali pri tem opazijo primanjkljaj.
Poraja se vprašanje, kako združiti in aktivirati študente. Vsi so namreč poudarili, da ima študentstvo kot družbena skupina velik potencial za politično moč. Trditev so podprli z oziranjem na vlogo študentov v preteklem stoletju. Nekateri menijo, da je povezava študentarije naloga univerze in njenih projektov ter ponudb, drugi vidijo odgovor že v preprostem druženju. Pa je splošna nepovezanost študentov sploh slaba in problematična?
Kaj potem sploh je skupno študentom? Za katere tematike bi se morali zavzemati? Ali naj gledajo le na lastne potrebe in problematike znotraj študentskega življenja ali naj segajo dlje? Izkaže se, da je študentom skupen prav odgovor na slednje vprašanje.
Tu prehajamo na praznično tematiko. Novoletne zaobljube! Če bi si lahko za prihodnje leto zaželeli kakršnekoli spremembe v sferi študentske problematike, katere spremembe bi to bile?
Nekateri so si zaželeli dokaj otipljive spremembe, študenta filozofske in medicinske fakultete pa sta problem zgrabila za rogé.
Če študentsko življenje pač ni pretirano posuto z rožicami, smo študentom dopustili malo sanjarjenja. Kakšne izboljšave bi želeli videti v prihodnjem letu nasploh? Povsem brez omejitev, na realnih ali utopičnih temeljih, kaj se jim zdi v slovenski družbi vredno spremembe?
Zanašanje na Dedka mraza in podobne like na žalost ne obrodi več sadov. Zato si v novem letu sami zapišimo za uho; več skupnosti in strpnosti!
Študente je lovila Siri, pomagala je Brina.
vir slike:Billy Hicks
Dodaj komentar
Komentiraj