Velik svet malih regionalnih književnosti II.
Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Leto je naokoli in Mladinski center Pančevo vas spet vabi k prijavi na – lahko bi rekli – »na pol« jubilejni 45. razpis za regionalni zbornik Rukopisi s polnim imenom Zbornik poezije in kratke proze mladih iz držav nekdanje Jugoslavije. Udeležijo se ga lahko vse mlade literatke in literati, stari od 15 do 30 let, ki pišejo v jezikih nekdanje skupne države ali v jezikih narodnih manjšin Republike Srbije.
Nedvomno lahko o Rukopisih govorimo kot o že tradicionalnem zborniku iz jugovzhodne Evrope, saj izhaja že od leta 1976. V k razpisu priloženi kratki zgodovini zbornika lahko preberemo, da ga je omenjenega davnega leta zasnoval Momčilo Paraušić, pesnik in gimnazijski profesor filozofije, v želji, da bi zbral mlade in nadarjene Pančevčane in Pančevčanke ter jim dal priložnost za objavo svojih del. Regionalni karakter so Rukopisi prvič pridobili v 80-ih letih minulega stoletja, ko so postali jugoslovanski zbornik, medtem ko so pozneje nekaj časa izhajali le kot publikacija avtorjev iz Srbije in Črne gore. Do, lahko bi rekli, ponovne širše regionalizacije je prišlo po letu 2004, ko se je zbornik odprl tudi za avtorje iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, zdaj »srečno« samostojnih držav.
Ne glede na te premene so Rukopisi, kot smo že poročali lani, vseskozi bili in ostajajo svojevrstno gojišče veščin ne le mladih avtorjev in avtoric, temveč tudi številnih nadobudnih urednikov in prevajalcev. Med drugim so pomembni prav zaradi svoje dvojezničnosti, saj z mlajšimi generacijami postaja vse bolj jasno, da razumevanje jezikov drug drugega med jugoslovanskimi brati ni več nekaj samoumevnega. Pogovarjali smo se z Natalijo Milovanović, področno urednico za Slovenijo in prevajalko iz slovenščine, ki je nekaj besed namenila pomenu Rukopisov tako za mlade literarne ustvarjalke in ustvarjalce kot tudi za kulturno dogajanje v Pančevu, mestu le streljaj od Beograda, kjer se v sklopu razpisa vsako leto izvede tudi krajši festival:
Rukopisi, ki na sončni strani Alp veljalo za dokaj obskurno, obstransko zadevščino, imajo, kot smo izvedeli, pet urednikov, med katerimi sta področna urednika za Slovenijo in Severno Makedonijo hkrati tudi prevajalca. Tako smo se odločili poklicati tudi na skrajni jug bivše Juge in tamkajšnjega področnega urednika, pesnika in prevajalca Đoka Zdraveskega povprašati po položaju in renomeju dotičnega zbornika v literarnih krogih dežele sonca. Je tam, daleč spodaj, nemara kaj drugače kot pri nas?
V splošnem poznavanje Rukopisov kakopak varira in je odvisno od številnih faktorjev, ki pa ne zadevajo zgolj uspešnosti promocije, temveč tudi relativno hitro menjavanje generacij sodelujočih, zaradi česar se beseda o zborniku utegne na vsake toliko nekoliko porazgubiti. Kljub temu Milovanović meni, da je v zadnjih letih zbornik zagotovo pridobil na popularnosti, o čemer priča tudi število prijav na razpis, ki je vsako leto večje. Za ilustracijo naj omenimo, da se ta številka giba med petsto in sedemsto prijavami.
O tem, da je v Rukopisih vredno objaviti, pa poleg številk zgovorno pričajo tudi imena že samo slovenskih avtorjev in avtoric, ki so v njem pred časom objavili, danes pa veljalo za že uveljavljena pisateljska in pesniška imena. Izmed »naših« so to na primer Sergej Harlamov, Urška Kramberger, Aljoša Harlamov in Nina Kremžar, če jih naštejemo le nekaj. Kot smo izvedeli, je situacija podobna tudi v drugih republikah bivše skupne očetnjave.
K temu je v tem kontekstu Zdraveski dodal:
Razpis je, kot rečeno uvodoma, prvenstveno namenjen poeziji in kratki prozi. Izjeme so pri tem redke:
Držite se torej navodil. Prijave zbirajo do 20. februarja, publikacija pa bo predvidoma natisnjena v mesecu maju, ko bo v Pančevu – v primeru ugodnih okoliščin – tudi potekal omenjeni tridnevni festival. Več informacij lahko dobite na spletni strani Mladinskega centra Pančevo in na Facebook strani zbornika.
////////////////////
Zapustil nas je eden in edini Marko Brecelj. Spomin nanj bomo seveda v naslednji dnevih in tednih na različne načine še obeležili.
Dodaj komentar
Komentiraj