Pozdravljeni v Kulturnih novicah, ki jih posvečamo dvanajsti izvedbi našega hišnega festivala Tresk, natančneje natečaju za najboljši videospot. Tresk namreč že tretje leto podeljuje nagrado lokalnim video ustvarjalcem na glasbeni sceni, s čimer si prizadeva, da bi se videospot kot žanr uveljavil v lokalnem in mednarodnem prostoru.

Sklepno dejanje natečaja bo nedeljska javna projekcija izbranih finalistov, ki bo potekala v okviru dogodka na Muzejski ploščadi Metelkova in v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Kot je zapisano na Treskovi spletni strani, bodo finalisti vključeni v spletni program ljubljanskega Festivala kratkega filma, njihovi izdelki pa bodo med festivalom dostopni v Bazi slovenskih filmov. Poleg tega bodo izbrani videospoti umeščeni tudi v sklope posebnih projekcij, ki jih festival čez leto predstavlja po vsej Sloveniji.

Pogovarjali smo se z žirantko natečaja Pio Klančar, sicer diplomirano oblikovalko vizualnih komunikacij in članico video ekipe Kina Šiška, in pa z Venom Jemeršićem, starim režiserskim gardistom videospotov. Slednji bo v nedeljo tudi gost pogovora o produkciji videospotov pri nas in avtorskih pravicah na tem področju. Sogovornika smo - morda nekoliko naivno - najprej vprašali, kaj vse videospot sploh lahko je. Gre zgolj za vizualno spremljavo glasbenega izdelka ali je videospot lahko tudi kaj več kot to? Za Jemeršića, sicer znanega videospoterja skupine Big Foot Mama, je spot »zgolj in samo slikovna podoba krajšega glasbenega dela«. Če je namreč glasbeno delo daljše, po njegovih besedah ne govorimo več o videospotu, temveč o muzikalu ali daljši glasbeni drami. Klančar, na drugi strani, je najprej izpostavila, da live posnetek koncerta zanjo kakopak ni videospot. Da bi govorili o slednjem, mora biti posnetek režiran, potencialno pa mora vsebovati tudi zgodbo in sporočilo.

Oba sogovornika smo nadalje povprašali po slovenski videospotski sceni nekoč in danes, predvsem z vidika količine produkcije. Jemeršić je o tem povedal naslednje:

Izjava

Klančar je dodala:

Izjava

Ena izmed tem nedeljskega pogovora z Jemeršićem bodo, kot že rečeno, tudi avtorske pravice pri produkciji videospotov, zato smo sogovornika prosili, da nas že danes nekoliko vpelje v omenjeno temo:

Izjava

Iz slišanega bi utegnili sklepati, da se od same produkcije videospotov pri nas le stežka živi oziroma je to tako rekoč nemogoče, če govorimo le o denarju iz avtorskih pravic. Vendar pa je, kot nam je povedal Jemeršić, situacija nekoliko drugačna, ko govorimo o honorarjih za sam videospot:

Izjava

Na Treskov natečaj je bilo prijavljenih več kot petdeset del. Klančar je pri tem izpostavila, da jo je presenetil razpon prijavljenih spotov - zastopani naj bi bili številni žanri, nekateri spoti naj bi bili narejeni s pomočjo večjih budgetov, spet drugi povsem brez njih ali celo narejeni doma. Prav zaradi te heterogenosti je bilo izdelke, po sogovorničinih besedah, zelo težko vrednotiti, saj so bili žiranti primorani postaviti lastne kriterije ocenjevanja. 

Natečaj za najboljši videospot pa ni edini v okviru dvanajste izvedbe Treska, temveč zgolj ena izmed petih kategorij širšega vizualnega natečaja, za organizacijo katerega skrbita naši radijski sodelavki Dora Kavčič in Urška Savič. Poleg omenjenega natečaja se nadobudni vizualni kreativci lahko potegujejo še za nagrado za najboljšo podobo albuma, najboljšo podobo glasbenega dogodka, najboljšo dokumentacijo glasbenega dogodka in pa - v sklopu posebne, karantenske kategorije - za nagrado za vse nekonvencionalne načine oblikovanja in prikaza glasbenega dogodka ter interaktivne posege, ki so v času vsesplošnega oddaljevanja omogočili združevanje, kot so v opredelitvi zapisali organizatorji.

Naj za konec omenimo še to, da bo zmagovalec natečaja prejel enoletno naročnino na revijo Ekran in akreditacijo za festival Vienna Shorts 2022, zmagovalni videospot pa bo predvajan na festivalu Liffe. Toliko za zdaj, več pa, kot rečeno, v nedeljo na Muzejski ploščadi Metelkova. Vabljeni!