Na Bavarskem dvoru, kjer se križajo poti drvečih ljudi, gentrifikacija pripeka in jih gnete na avtobuse, lahko vstopite na avtobus številka 7 PRŽAN. Po polurnem popotovanju, na katerem se promet počasi redči in se po prečkanju avtocestne obvoznice razjasni nebo, izstopite na postaji Plešičeva, ki jo prerašča visok plevel, za ograjo pa se skriva četrtna skupnost Dravlje. Kot vsako slovensko naselje imajo tudi Dravlje svojo cerkev, pravzaprav kar dve. Ob stari stoji večja in bolj modra nova zgradba, v kateri si je mogoče ogledati razstavo grafik z naslovom Angeli.

V osrčju krožne stranske kapele stoji betonski križ. Kjer se njegova kraka stakneta, je pritrjen črn pravokoten okvir. V njem je z belim paspartujem obdanih sedem za dlan velikih tiskov. To so naslovni angeli Mateja Zupana, študenta drugega letnika slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Po obodu zatemnjenega prostora so izobešeni tudi posamič, da se lahko obiskovalka še bolj posveti avtorjevim interpretacijam sedmih svetopisemskih opisov teh skrivnostnih bitij.   

Izjava

Mehke linije, ki so značilne za tehniko suhe igle, oblikujejo dinamične figure, polne prepletajočih se skritih obrazov in kril. Globoki tisk – grafična tehnika, pri kateri barvo vtiramo v vdolbine matrice ‒ pa ni ravno najpreprostejša in najdostopnejša tehnika.

Izjava

Lastnosti neobičajnega razstavnega prostora so vplivale tudi na ustvarjalni proces. 

Izjava

Za Zupana je to prva izkušnja razstavljanja zunaj zidov akademske ustanove. Pred tem je razstavljal le na semestrski razstavi na akademiji. Ob pripravi prve samostojne razstave se je moral soočiti z vrsto organizacijskih izzivov.

Izjava

Avtor se je za možnost razstavljanja v prostoru dogovoril sam. Izkoristil je priložnost, ki sta mu jo nudila poznano okolje in skupnost, ki je bila z njegovim ustvarjanjem že seznanjena. 

Izjava

Ta izkušnja nujne samoiniciativnosti pa je univerzalna realnost študentov akademije, ki nima lastnih študentom namenjenih razstavnih prostorov. Tako so že v preteklosti nastale različne pobude, ki so želele študentom zagotoviti možnosti razstavljanja zunaj akademskih prostorov. Ena izmed takih platform je bila samoorganizirana študentska Galerija 7:069. Soustanoviteljici Lene Lekše in Nino Goropečnik je navdihnila izkušnja študijske izmenjave v tujini.

Izjava

Platforma, ki je delovala na principu pop-up galerij, je študentom iz različnih koncev Slovenije omogočila razstavljanje njihovih del, ter jih tako spodbujala k premeščanju le-teh v okolje, ki ni več vezano na študijski atelje. Tako jim je omogočila boljšo prepoznavnost ter možnost nadaljnjega povezovanja z galerijami in kuratorji. 

Izjava

Galeriji 7:069 je tako uspelo izvesti mnogo uspešnih razstav, ki so pomagale študentom pri prehodu iz študijskih v galerijske prostore. Vendar pa se je kot mnogi pretekli tovrstni projekti njihovo delovanje končalo, ko so avtorji projekta zaključili s študijem. Daljnosežnejše spremembe bo mogoče doseči le ob naklonjenosti vodstva in profesorjev na akademiji.

Izjava

Kuratorji in nekatere galerije se sicer za študentsko ustvarjanje zanimajo in mu nudijo podporo. Kljub temu pa študentske samoorganizirane platforme, ki izhajajo iz poznavanja razmer na akademiji, nudijo drugačne perspektive in razumevanje. Obenem so odgovarjale tudi na realne potrebe študentk in študentov.

Izjava

Ob podpori profesorjev ali pa brez nje se študentje slej kot prej začno srečevati z izkušnjami premeščanja svojega ustvarjanja v okolje, ki ni več vezano na študijski atelje. Samoiniciativne razstave, kot jih je organizirala Galerija 7:069 ‒ ali pa draveljska cerkev, omogočajo študentu lažjo tranzicijo iz nederij akademije. 

Izjava

Kulturni obzornik je pripravila vajenka Neja.