Začetki Avtonomne tovarne Rog
Lepo pozdravljene v današnjih Kulturnih novicah. V soboto zvečer se je v PLAC-u odvil pogovor o vzpostavljanju avtonomnih prostorov, in sicer na primeru Tovarne Rog. O osebnih izkušnjah in dogodkih, ki so privedli do zasedbe, je govorila Sanja Žmavc, ki je marca 2006 sodelovala v akciji začasne zasedbe. Ta je bila povod in začetek kontinuirane okupacije prostorov nekdanje tovarne koles.
Zametki zasedbe Roga segajo že v leto 2004, ko je manjša skupina študentov arhitekture in etnologije z željo po izboljšanju študijske izkušnje pozornost usmerila v revitalizacijo degradiranih prostorov.
Na izvedeno akcijo se je takoj odzvalo vodstvo Fakultete za arhitekturo, ki se je na izredni seji s študenti dogovorilo za začasno, štirinajstdnevno obdobje izvedbe projekta. Časovna omejitev na štirinajst dni je postala stalnica naslednjih akcij, med drugim podobne postavitve paviljona na Zavetiški ulici poleg Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete. Paviljon je služil kot pokrita kolesarnica, ki jo je kasneje fakulteta postavila tudi legalno. Iz neformalnega sodelovanja mnogih posameznikov je postopoma nastal kolektiv Temp, ki si je ime izposodil pri začasnih datotekah operacijskega sistema Windows. Njihovo delovanje je privedlo do povabila za štirinajstdnevno sodelovanje s ŠKUC-em.
Izvedba štirinajstdnevnega programa v Rogu pa je zaradi odločitve Mestne občine Ljubljana, da se dogovora ne bo držala in ne bo dovolila vstopa v tovarno, padla v vodo. Organizatorji programa so v soboto, 25. marca 2006, Rog vseeno protestno zasedli. Že med poletjem so se v zdaj Avtonomno tovarno Rog zgrnila številna društva, organizacije in posamezniki, ki so nato več kot desetletje ustvarjali rogovsko skupnost. Stališče, da mesto potrebuje takšen prostor, se je potrdilo - prve skupščine so na primer štele tudi več kot 150 ljudi.
Avtonomni Rog je socialno delovanje vključeval že od začetka in je lahko ponudil zavetje in pomoč ljudem, ki drugje svojega mesta niso našli.
Dolgoletna zasedba Tovarne Rog je tako posledica tega, da občina ni uresničila dogovora o štirinajstdnevni začasni uporabi. Začasni uporabniki pa so se v stalne spremenili tako rekoč po naključju. Občina tudi po petnajstih letih ni bila nič bolj pripravljena na pogovor z uporabniki, ki so medtem v avtonomni tovarni izpolnjevali številne potrebe mesta.
Avtonomni Rog je dočakal žalosten konec, njegovi uporabniki pa so bili in ostali le začasni.
Avtor fotografije: Jure Bogovčič
Dodaj komentar
Komentiraj