23. 3. 2021 – 15.10

Zakulisje spletnega gledališča

Audio file

V današnjih kulturnih novicah brskamo po zakulisju Tretjega odra, specializirane spletne platforme za prenos umetniških dogodkov v živo. Namenjena je slovenskim, predvsem gledališkim, pa tudi plesnim in glasbenim ustanovam. O Tretjem odru smo se pogovarjali s članom ekipe snovalcev, Ladom Bizovičarjem, ki predstavi začetek projekta.   

Izjava.

Storitve, ki jih institucijam ponuja platforma, opiše Bizovičar. 

Izjava.

Tretji oder v prvi vrsti prenaša gledališke predstave, večinoma produkcije večjih, že uveljavljenih domačih hiš. Na programu lahko zasledimo predstave Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Nova Gorica, Anton Podbevšek Teatra, Prešernovega gledališča Kranj in glasbene ter druge dogodke z Ljubljanskega gradu. Platforma je sicer načeloma namenjena vsem nekomercialnim ponudnikom kulturnih vsebin, tako institucionalnim kot neodvisnim. Kot najpomembnejša za platformo pa Bizovičar izpostavlja institucionalna gledališča Evropske unije, saj se vizija projekta usmerja v širši evropski prostor. Podrobneje Bizovičar.  

Izjava.

Zanimanje za številčno ponudbo zaenkrat izključno domače produkcije je veliko. Tretji oder ima po navedbi Bizovičarja trenutno okrog 30.000 registriranih uporabnikov, od katerih povprečni gledalec kupi od 1,7 do 2,3 karte na predstavo. V začetni fazi je projekt zaživel z donacijami pobudnikov, stebre financiranja pa zdaj predstavljajo prodane vstopnice na eni in članarine sodelujočih kulturnih producentov na drugi strani. Ekipa projekta se zaradi obilice dela in zanimanja ustvajalcev po besedah Bizovičarja vztrajno širi. 

Dostop do arhiva že izvedenih prenosov predstav ni možen. Program, ki je na spletni strani platforme objavljen danes, ponuja 14 predstav, od katerih je samo ena v produkciji nevladne organizacije, in sicer novomeškega Anton Podbevšek Teatra; ostale producirajo institucionalna gledališča ali Ljubljanski grad. Tretji oder se osredotoča na širjenje publike institucionalnemu klasičnemu dramskemu gledališču, ki ima po besedah Bizovičarja sicer precej ožji krog občinstva kot na primer komercialne komedije. Vseeno pa imajo tudi institucionalna gledališča nezanemarljivo število rednih abonentov in drugih obiskovalcev, torej gre tu za nadaljnjo popularizacijo ustanov in uprizoritvene produkcije z že vzpostavljenimi občinstvi. 

Tretji oder ponuja možnost razmeroma preprostega in udobnega vključevanja v žive kulturne vsebine, tiste, ki so pač na voljo. Gre za enega od načinov prilagoditve na trenutne razmere, pri katerih je prav gotovo še precej prostora za inovativnost. 

 

Kulturne novice sta pripravili vajenka Tina in Brina.

Avtorji del

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.