Prejšnji teden smo se sodelavke Redakcije za kulturo in humanistične vede v enem vikendu naposlušale izbranih klubskih beatov, eksperimentiranja z zvokom in predavanj o rasizmu. Med 22. in 24. avgustom je namreč potekal že osmi Festival Grounded, ki so ga organizatorke označile za festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma. V današnji oddaji se bomo posvetile predvsem njegovi političnosti, diskurzivnemu programu in letošnji osrednji témi – rasizmu. Preden se posvetimo dogajanju tega vikenda pa si na kratko poglejmo zgodovino festivala. O njej smo govorile z Barabaro Rajgelj, soustanoviteljico Pritličja in Festivala Grounded.

Izjava Rajgelj

Kako v ekipi festivala dojemajo združenost dnevnega oziroma pogovornega dela in nočnega oziroma klubskega dogajanja? Več o tem nam pove Nina Hudej.

Izjava Hudej

Koga pa poslušamo na Festivalu Grounded? Povzemimo besede Barbare Rajgelj: »To niso le glasbene izvajalke, ampak osebe, ki si o rasizmu upajo kaj reči in so to javno tudi izrazile«. Političnost elektronske glasbe pa se ne kaže le v izboru izvajalk, ampak tudi v sami klubski kulturi. Klubska scena je bila izvorno underground prostor, ki je kvir osebam nudil varnost in sprejetost, torej je bil prostor marginaliziranih. Če pa ste, drage poslušalke, redne obiskovalke klubov, se verjetno dobro zavedate pretežno cis-heteronormativne klientele, preveč posameznikov – večinoma cis-moških –, ki ne spoštujejo tvojega osebnega prostora in mnoštva izkušenj spolnega nadlegovanja, ki ga doživljajo večinoma ženske, trans osebe in spolno nebinarne osebe. Ob tem se zdi skorajda perverzno pomisliti, da bi lahko to bil prostor političnega izraza. Kako ta razkorak med današnjo izkrivljeno podobo klubskih prostorov in med političnostjo določene elektronske glasbe dojemajo oziroma poskušajo preseči v ekipi festivala?

Izjava Hudej

Festival Grounded je političen že v svojem bistvu. Kot smo slišale že v uvodu, ravno ta drža povezuje dnevni in nočni program. Letos je tema, ki povezuje oba dela, rasizem. V skladu s tem sta VJ-ki  Pixel Bambi in VitaEva denimo pripravili vizualije na klubskih prizoriščih festivala: ob DJ mizo sta postavili strgane verige in ograje, s čimer sta želeli posredno in metaforično nagovoriti temo rasizma. Bolj posredna obravnava te teme pa je bila seveda del diskurzivnega programa, ki je potekal po različnih lokacijah v Ljubljani. Prisluhnimo, kako in zakaj so v ekipi izbrale temo rasizem.

Izjava Rajgelj

O sionizmu, kolonializmu in nenazadnje o rasizmu so spregovorile različne govorke iz Nemčije, Palestine, Slovenije in drugih držav bivše Jugoslavije. Slednje govorke so bile številčne tudi zaradi internega nedeljskega srečanja propalestinskih gibanj iz vseh držav bivše Jugoslavije in Albanije. Kaj je pomen aktivističnega sodelovanja balkanskih držav, nam je povedala Rajgelj.

Izjava Rajgelj

Rajgelj torej regijo Balkana zoperstavlja zahodnemu svetu, predvsem Nemčiji, ki je bila večkrat objekt kritike letošnjega Festivala Grounded. To je bilo najbolj eksplicitno v predavanju z naslovom RASIZEM V NEMČIJI IN GENOCID: OD ANTISEMITIZMA DO ISLAMOFOBIJE. V Nemčiji živeča govorca – Salah Said  je po narodnosti Palestinec, Udi Raz pa Izraelec – sta spregovorila o nasilnih praksah nemške policije in soprotestnikov. Slednji so na primer na samooklicanem protestu za inkluzivnost pljuvali v obraz osebam s palestinskimi zastavami. Nemčija pa je bila objekt kritike tudi v predavanju RELATIVIZIRANJE GENOCIDA V GAZI: RESOLUCIJA O SREBRENICI IN PALESTINSKA DRŽAVA, kjer so govorke iz držav bivše Jugoslavije pokazale, kako Nemčija z Resolucijo o Srebrenici whitewasha tako genocid v Palestini kot tudi genocid v Bosni. 

Premik iz tako imenovanih evropskih vrednot večjih in močnejših držav Evrope k izkušnjam in teoriji prebivalk manjših držav Balkana kaže na dekolonialni pristop. Ta se je na festivalu manifestiral s poudarjanjem vednosti palestinskega in v splošnem arabskega sveta ter z dekonstrukcijo sistemov mišljenja in pojmov, ki jih za opis teh regij ponuja kanonizirana miselnost Zahoda. 

Tekom vseh treh dni je večina sogovornic lovila ravnotežje med natačno teoretično-zgodovinsko analizo in jezo oziroma čustvovanjem ob nastalih krizah. S surovimi opisi je predvsem Nidžara Ahmetašević opozorila na opustošenje in krize v regijah Bosne, ki še vedno čutijo posledice genocida – v vasi živijo pretežno ženske, ker so moške pobili; nimajo ne ginekologa ne psihologa; trenutno pa tudi pitne vode ni. Z opozarjanjem na izkušnje ljudi, ki dejansko doživljajo in so doživeli vojno ali genocid, so govorke teorijo prizemljile. Pri tem so opozarjale predvsem na nujo po uporabi primernih têrminov – Ahmetašević je na primer predlagala, da se namesto besedne zveze vojni zločinci, ki je, kot pravi, zrelativizirana in abstraktna, uporablja konkretnejše pojme, kot so množični morilci, posiljevalci. 

Osebe iz občinstva – večinoma iz Slovenije in ostalih držav bivše Jugoslavije – so sogovorke večkrat povprašale po konkretnih možnih načinih boja za pravice Palestincev in drugih oseb, ki so utrpele genocid. Agenda je torej jasna – Grounded je med drugim festival aktivizma. Vendar pa so tekom predavanj mnoge opozarjale, da je krog ljudi, ki sploh prepoznava potrebo po boju za svobodno Palestino, kaj šele, da se o sredstvih in načinih tega boja strinja, v Evropi precej omejen. Tudi na Festivalu Grounded se je v treh dneh predavanj zvrstilo več govorcev, ki so k temi rasizma pristopali zelo različno – skupno jim je bilo le prizadevanje za svobodno Palestino, kar je vsak razumel nekoliko drugače: bodisi kot rešitev dveh držav, konec sionizma ali konec Izraela. Najbolj intrigantni so bili pogovori, ki niso le sledili že ustaljenim praksam boja za svobodno Palestino, ampak so z dekonstrukcijo obstoječih pojmov ponujali inovativnejše koncepte in možnosti boja. Dovršitev tega je bil pogovor Zakaj palestinska državnost ni rešitev, ki ga je vodil Majd Nasrallah. 

Ob različnih pogledih na boj za svobodno Palestino je Emina Bužinkić ob koncu zadnjega predavanja ponudila – sicer precej idealistično – vizijo sodelovanja:

Izjava Bužinkić

Zdi se, da je antipalestinski rasizem nagovoril več ljudi kot pretekle téme Festivala Grounded, saj je bila udeležba na predavanjih precej večja kot prejšnja leta. Kapacitete prostorov Narodnega muzeja na Meteklovi in dvorane Pritličja so bile zapolnjene. Zato se je v petek že omenjeni pogovor o Nemčiji premaknil na zunanjo teraso Pritličja, kar se je izkazalo za posrečeno spremembo, saj je bil tako tudi bolj izpostavljen in zato tudi nekoliko bolj protestnega značaja. Stereotipna je bila predvsem kratka interakcija z nemškimi turisti, ki so nekaj zakričali proti terasi in nadaljevali svojo pot. 

Če bi se tudi ve, drage poslušalke, želele bolj poglobiti v problem antipalestinskega rasizma in raziskati možnosti boja za svobodno Palestino, lahko vsem pogovorom še vedno prisluhnete, saj so dostopni na YouTube kanalu Festivala Grounded. V prihodnjih dneh pa lahko na Radiu Študent pričakujete tudi reportažo klubskega dogajanja, ki jo pripravlja glasbena redakcija.