Pasti socialne aktivacije migrantk

Kulturna ali glasbena novica
9. 12. 2020 - 15.10

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza med letoma 2019 in 2022 izvaja Program socialne aktivacije za ženske iz albanskega kulturnega okolja »Aktivno živim v Sloveniji«. Cilj projekta je reševanje socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanje zaposljivosti. Tri udeleženke programa so se zaposlile kot čistilke.

Migrantke se pogosto potiska v necenjena podplačana dela, ki so bistveno ospoljena, kar smo kritično osvetlili v nedavni Humanistiki o knjigi Sare R. Farris V imenu pravic žensk: vzpon femonacionalizma. Očitnost potiskanja v tovrstna dela povzame Maja Sedevčič z Andragoškega zavoda Maribor

Sara R. Farris: V imenu pravic žensk: vzpon femonacionalizma (Založba Sophia, 2019)
 / 27. 11. 2020

Izjava

Čeprav je Andragoški zavod kontaktiral 25 delodajalcev, so se odzvali le čistilni servisi, zaradi česar migrantkam niti niso mogle ponuditi boljših možnosti. Strukturno razsežnost umeščanja migrantske delovne sile v specifične zaposlitve oriše raziskovalka Mirovnega inštituta Majda Hrženjak.

Izjava

Do črke natančno se udejanja analiza Farris, ki govori o prehodu od režima socialne podpore k režimu delovne podpore. Migrantke podpiramo tako, da jih vključimo v delo, komentira Sedevčič.

Izjava

Aktivno iskanje dela pogojuje socialno pomoč, ta pa se vse  pogosteje predstavlja kot nagrada za trud, ne pa osnovna materialna pomoč v stiski. V neoliberalizmu socialna podpora postaja problem, ne začetek rešitve. Tako jo razume tudi Sedevčič.

Izjava

Socialna pomoč naj bi priseljenke uspavala, rešili pa jih bomo tako, da jih vključimo v delo, kar jih bo tudi najučinkoviteje integriralo v družbo. Tudi pri nas je represivno pogojevanje socialnih transferjev z delom vse bolj razširjeno, oriše Hrženjak.

Izjava

Pomemben vidik integracije je tudi znanje slovenskega jezika, ki je z letošnjim letom postalo tudi pogoj za prejemanje socialne pomoči. Priseljenci in priseljenke, ki so v evidenci zavoda za zaposlovanje, morajo namreč izkazati znanje slovenščine, podobne primere agresivne asimilacije v knjigi popisuje tudi Farris. Pogoje pojasni Sedevčič.

Izjava

V projekt vključene Albanke za svojo udeležbo prejmejo finančno nadomestilo, njihove izkušnje s programom in zaposlitvami so pozitivne. Program je bil zastavljen kot opolnomočenje migrantskih žensk in na individualni ravni je uspešen. Projekt naslavlja bistvene probleme migrantk, ki jih izpostavlja tudi Hrženjak.

Izjava

Kljub dobrim namenom in individualno pozitivnim izidom pa ne moremo zagovarjati pozicije, ki migrantke potiska v skrbstveno delo - torej ospoljeno, necenjeno, slabo plačano delo. Izrazito slabe učinke izpostavi Hrženjak.

Izjava

Ko želimo aktivno naslavljati in reševati strukturne probleme, ki zadevajo migrantke, smo soočene s številnimi preprekami. Represivni ukrepi, pogojevanje financiranja projektov pomoči in težave udejanjanja pozitivnih ukrepov onemogočajo tudi najbolj dobronamerne programe. Čeprav lahko kratkoročno programi posameznice res opolnomočijo, se z njimi dolgoročno poglablja diskriminacija. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness