Počivaj v miru, Vzkrik
Ko je Festival dramske pisave Vzkrik povsem izčrpal možnost prestavljanja, se je nazadnje dostavil na splet. Organizatorji festivala pa so sporočili, da bo spletni Vzkrik tudi zadnji Vzkrik, saj festival bolj kot na državnih sredstvih temelji na angažiranosti in prostovoljnem delu vpletenih, ki v takih pogojih niso več pripravljeni delati. Četrto edicijo festivala so strnili v celovečerni dogodek, ki se je zgodil v soboto, 21. novembra. Gledalci smo si ga lahko v živo ogledali preko live streama na Facebooku.
Festival Vzkrik je četrto leto zapored organiziralo Društvo KUD Krik v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Slovenskim mladinskim gledališčem. Namen festivala je razvijanje ‒ predvsem mlade ‒ slovenske dramatike in vzpodbujanje uprizarjanja novih slovenskih dramskih tekstov, ki težje najdejo pot do odrov. Letos se je s krajšimi odlomki iz celovečernih besedil, nastalih na delavnicah v sklopu festivala, predstavilo osem dramatičark in dramatikov. Sodelovali so Varja Hrvatin, Brina Klampfer, Nika Korenjak, Gašpar Marinič, Tjaša Mislej, Jernej Potočan, Peter Rezman in Suzana Tratnik. Tekste so razvijali pod mentorstvom dramatese Simone Semenič, režiserja Mareta Bulca ter dramaturginje in pripovedovalke Ane Duša.
Dramatiki in dramatičarke so v sodelovanju z gledališkimi režiserji mlajše generacije, Živo Bizovičar, Žigom Hrenom, Brino Klampfer, Evo Kokalj, Mojco Madon, Lukom Marcenom, Nino Ramšak in Aljošem Živadinovim Zupančičem, vsak na svoj način iskali nove modele uprizarjanja, ki jih od nas zahteva nova ‒ digitalizirana ‒ realnost. Spletni format festivala je tako predstavljal eksperiment potencialne virtualne živosti dramatike.
O razvijanju svoje drame v sklopu Vzkrika je spregovoril udeleženec delavnice, dramatik, dramaturg in študent režije Jernej Potočan.
Potočan je poudaril še pomen Vzkrika za mlade dramatike.
S krajšimi teoretskimi prispevki so se oglasili tudi strokovni gostje: dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc, urednika spletne platforme ArsLitera Aljaž Krivec in Anja Radaljac, urednik revije Adept Jaka Smerkolj Simoneti, urednica igranega radijskega programa ARS Vilma Štritof ter dramaturg, teatrolog in profesor na AGRFT Blaž Lukan. Razmišljali so o prihodnosti gledališča, radijskem potencialu dramskih uprizoritev in pomenu objavljanja slovenskih dramskih tekstov tako v tiskani obliki kot na spletu. Med dramskimi interpretacijami in prispevki gostov sta z domačega kavča krmarila igralca Tamara Avguštin in Stane Tomazin, za gladko tehnično izvedbo pa je skrbel Vid Merlak.
Dramaturginja in kritičarka Zala Dobovšek, ki je vsa leta spremljala Vzkrik, je komentirala vlogo festivala v slovenskem gledališkem prostoru.
Dobovšek je še posebej izpostavila raznolikost sodelujočih piscev na Vzkriku.
V zadnjih dveh letih so dramski teksti Žalostinke Jerneja Potočana, Paloma Brine Klampfer in Kaje Blazinšek, Naše skladišče Tjaše Mislej in Vse se je začelo z golažem iz zajčkov Varje Hrvatin, ki so nastali na Vzkriku, doživeli premiere v gledališčih. Mislej je za svoje besedilo letos prejela tudi Grumovo nagrado za najboljšo dramo preteklega leta, Hrvatin pa nagrado za mlado dramatičarko. Brina Klampfer, organizatorka Vzkrika in predsednica Društva KUD Krik, poudari, kako velik dosežek je to.
Kljub očarljivosti voditeljev ter živahnemu komentiranju dogodka gledalcev v chatu prenosa je bilo v zraku čutiti melanholično dokončnost. Več o vzrokih za ugašanje festivala nam je povedala Brina Klampfer.
Organizatorji poslednjega Vzkrika sporočajo, citiramo: »Ker nas ne boste uprizarjali, se ne bomo sami.«
Osmrtnico festivala Vzkrik je spisala Brina.
Dodaj komentar
Komentiraj