Prešernov dan, dan kulture
Popréd si pevec bil, zdaj si homeopát;
popréd si časa bil, zdaj si življenja tat.
Cenjeno poslušalstvo, bodite tudi oficialno pozdravljeni v prvi uradni varianti kulturnega novičarstva, ki se bo vsak torek poskušalo poglabljati v pereče problematike kulturnega sektorja pri nas in širše. Problemov, konfliktov, klientelizma, nepotizma, nenazadnje mobinga ne bo zmanjkalo, tudi prav v zdajšnjem trenutku nas pesti marsikateri simptom, vendarle pa se spodobi, da je prva oddaja v seriji nekoliko slovesnejša. In kaj je za to primernejše od tega tedna, katerega vrhunec bo v soboto, 8. februarja, ko bomo slavili slovenski kulturni praznik, dela prost dan.
Vrhunec praznovanja bo dan prej, torej v petek, 7. februarja, ko bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala državna proslava v konceptu in režiji Vita Tauferja, naslovljena Kam?,
“Prašajte raj’ oblak neba,
prašajte raje val morja,
kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertja vihar,”
nam zaodmeva naš kulturni patron. Med soustvarjalci proslave so Voranc Kumar, Gregor Smrdelj, Metka Albreht, Lara Simona Taufer, Boj Nuvak, nastopajo pa Tadej Toš, Matej Puc, Urška Arlič Gololičič, Iztok Mlakar, Magnifico in Aleksander Pešut - Schatzi, Vasko Atanasovski, Miha Petric, Marjan Stanić, Žiga Golob ter Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom Ambroža Čopija. Na proslavi bodo tradicionalno podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, slavnostna govorka pa bo predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej.
Zasnovo in koncept predstave nam je predstavil Vito Taufer.
Taufer na kratko komentira pomenljiv naslov - Kam?
izjava
Taufer nam obrazloži še osnovni namen državne proslave ob kulturnem prazniku, ki ga vodi pri ustvarjanju letošnje izvedbe.
Prešernov dan je sicer državni praznik in dela prost dan od leta 1945 dalje, po letu 1991 pa je Prešernovo nagrado uzakonil poseben ukaz v Uradnem listu številka 29 z 12. decembra 1991:
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Prešernovi nagradi
Razglaša se zakon o Prešernovi nagradi, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora združenega dela dne 21. novembra 1991 in na seji Zbora občin dne 10. decembra 1991.
Ustavimo pri nekaj hecnih podrobnostih. Ustava Republike Slovenije ima namreč samo 176 členov, tako da gre v ukazu pravzaprav za ustavo Socialistične republike Slovenije, katere tretja točka 376. člena pravi, da lahko predsedstvo “razglaša zakone z ukazom”. Ustava Republike Slovenije je bila sicer sprejeta enajst dni za ukazom, torej 23. 12. 1991.
Državni kulturni praznik, ki je poimenovan po nacionalnem umetniku, sicer ni slovenski unikum. O praznovanju kulture v tujini smo povprašali zgodovinarja, literarnega zgodovinarja ter našega sodelavca Igorja Grdino.
Skozi razliko med praznovanjem kulture pri nas in drugod po svetu Grdina izpostavi nekaj povednih podrobnosti.
To je seveda simptomatika ne le kulture, temveč tudi nepreštevnih dni ne vem česa, od sonca, Zemlje, AIDS-a do nasilja nad ženskami, gejevskih pravic in praženega krompirja. Eden od teh dni je tudi Prešernov dan, zato se nismo mogli izogniti vprašanju o našem največjem pesniku. Grdina kontekstualizira Prešernova čas in prostor.
Grdina izpostavi Prešernov odnos do tedanjega državnega sistema in nadaljuje z nekaj podrobnostmi iz njegovega osebnega življenja.
Na točki post festum moraliziranja večine se nismo mogli izogniti drugi pereči točki Prešernovega življenja - alkoholu.
Seveda pa ne moremo mimo poezije, ki jo vsakodnevna šolskost in odtujenost največkrat zbanalizirata.
Tadolge Kulturne novice je pripravil Nihče.
*
V etru se nam je dogodil redakcijski lapsus: režiser in avtor koncepta letošnje državne proslave ni Veno, temveč Vito Taufer. Za napako se iskreno opravičujemo.
Dodaj komentar
Komentiraj